1. oreh, enosemenski plod z olesenelim, trdim oplodjem (perikarp), ki ni zraslo s semenom; izjemi sta golec trav in rožka košarnic.
Sorodna gesla: plod2. oreh, drevesasti rod družine orehovk (Juglandaceae); enodomna drevesa s sestavljenimi, lihopernatimi spiralasto nameščenimi listi; moška socvetja v mačicah; koščičasti plodovi; do 25 m visok navadni oreh (Juglans regia) izvira iz Orienta in so ga v Evropo verjetno prinesli Rimljani; vetrocvetka, pri gojenih sortah se razvijejo plodovi tudi brez oprašitve; zelena zunanja lupina ploda vsebuje veliko čreslovin, sledi trda dvodelna lupina, v njeni notranjosti pa z rjavkasto kožico obdano seme (orehovo jedrce) z dvema krpatima kličnima listoma, ki vsebujeta veliko maščob; iz zrelih semen izdelujejo jedilno olje in olja za pripravo slikarskih oljnih barv, nezrele plodove uporabljajo za izdelavo likerja. Listi vsebujejo poleg čreslovin tudi eterična olja; v ljudskem zdravilstvu uporabljajo čaj iz orehovih listov npr. za zdravljenje kile in kožnih bolezni. Les je polvenčasto porozen, ima moten lesk in razločne branike, fino teksturo, široko sivorjavo beljavo in črnjavo zelo spremenljive barve; barva je odvisna od starosti in izvora; lahko je srednje rjava do črnorjava, pogosto ima les temne proge in lesk; ρ12 ≈ 640 kg/m3; srednje trd in srednje trden, žilav, upogljiv, trajen les; dobro se obdeluje, lepi, luži in polira. Sodi med najdragocnejše lesove za pohištvo; uporabljajo ga predvsem za izdelavo furnirja. Nekdaj je slovela predvsem turška orehova korenina. Posebno dragocena je piramidasta tekstura (lesna tekstura). Več vrst sadijo kot parkovna drevesa, npr. severnoameriški črni oreh (Juglans nigra). Les je nekoliko gostejši od lesa navadnega oreha; uporaba podobna.
Dostopnost