limes [latinsko, ‘obmejek, preseka’], meja rimskega cesarstva; prvotno stražna pot, nekakšna mejna cesta, pred katero so v določenih razmikih gradili stražne stolpe. Ležati je morala čim bolj naravnost, da je bilo sporazumevanje med postojankami z ognjenimi signali ali tudi z rogovi čim hitrejše. Posebno je znan zgornjegermansko-retijski limes: graditi so ga začeli 84 n. š. pod Domicijanom in je bil pod Hadrijanom okrepljen s palisadami pred stolpi in cesto, po nadomestitvi lesenih stolpov s kamnitimi (od sredine 2. st. in ob koncu 2./začetku 3. st.) pa še z dodatno oviro – jarkom in nasipom med palisado in vrsto stolpov. V Reciji je bil namesto s koli ograjenega jarka pod Karakalo zgrajen kamniti zid, ki je povezoval stolpe; propadel po prodoru Alemanov (po 258). Podobne obmejne utrdbe so nastale v Britaniji (Hadrijanov zid), v rimskih donavskih provincah, Orientu in Afriki.
Dostopnost