brom (latinsko bromum), simbol Br, največkrat enovalentni kemijski element (halogeni), vrstno število 35, atomska masa 79,904. Brom je temnorjava tekočina, gostota pri 20 °C 3,12 g/cm3, tališče –7,2 °C, vrelišče 58,8 °C. Tvori rdečerjave, strupene, težke hlape z značilnim vonjem. Antoine Jérôme Balard ga je odkril 1826 v morski vodi, L. J. Gay-Lussac pa ga je poimenoval. V naravi je najpogosteje kot magnezijev bromid (MgBr2) (staßfurtske soli, Mrtvo morje, solni vrelci v ZDA), iz katerega ga pridobijo s kloriranjem. Lahko se topi v alkoholu, etru, kloroformu, ogljikovem disulfidu, malo v vodi (bromovica). Uporablja se kot oksidacijsko sredstvo in reagent. Vgradnjo broma v organsko molekulo imenujemo bromiranje. Soli bromovodikove kisline so bromidi, bromove(VII) kisline (HBrO3) bromati(VII). Te soli se uporabljajo v medicini kot bromovi preparati in v fotografiji kot svetlobno občutljiva sestavina emulzij in podaljševalcev razvijanja (kalijev bromid, KBr); bromaceton se uporablja kot solzilni plin, dibrometan (etilenbromid, CH2Br–CH2Br) kot dodatek osvinčenemu bencinu.
Dostopnost