srce, 1. anatomija:grško kardia, latinsko cor, cevast ali vrečast mišični osrednji organ krvnega obtoka; pri odraslem človeku za pest velik, pribl. 300 g težak votel organ, sestavljen iz srčnega mišičja (miokard) in veziva; v krvnem obtoku deluje kot potisna in sesalna črpalka. Z 1/375 KM (1,96 W) iztisne srce 60–80-krat v minuti (100.000-krat v 24 urah) kri iz svojih votlin. Obe polovici srca, ločeni s pretinom (septum), imata vsaka po en preddvor (atrij) s tanko steno ter po en prekat (ventrikel) z debelo steno in odvodnimi ter dovodnimi krvnimi žilami. Med preddvoroma in prekatoma ter med prekatoma in krvnimi žilami so srčne zaklopke (valvule): zaklopka med levim preddvorom in levim prekatom (mitralna ali bikuspidalna zaklopka) je sestavljena iz dveh jadrastih lističev, med desnim preddvorom in desnim prekatom (trikuspidalna zaklopka) pa iz treh; zaklopki v začetnem delu aorte (aortna zaklopka) in v pljučni arteriji (pulmonalna zaklopka) sestavljajo po trije žepasti lističi. Srce je obloženo z notranjo ovojnico (endokard), obdano z osrčnikom (perikard) in se prehranjuje prek srčnih venčnih žil. Srčna dejavnost poteka v dveh fazah: 1. aktivno skrčenje (sistola), ko se s kisikom bogata (arterialna) kri levega prekata iztisne v aorto, s kisikom revna (venska) kri iz desnega prekata pa v pljuča, vsesa pa se kri iz pljučnih ven ter zgornje in spodnje vene kave; 2. pasivna popustitev (diastola), med katero se prekati ponovno napolnijo. Srce je pod vplivom vegetativnega živčevja; simpatikus povzroča močnejše in hitrejše srčne utripe, parasimpatikus pa počasnejše in šibkejše. V največji meri pa srčna dejavnost poteka samostojno. Za to skrbijo posebne srčno-mišične celice, ki sprožijo dražljaj in ga prevajajo (prevodni sistem srca). Dražljaj se začne v sinusnem vozlu (Keith-Flackov vozel) v bližini izliva zgornje vene kave; ta vozel je fiziološki spodbujevalec srca. Iz njega se dražljaj širi proti preddvorno-prekatnemu vozlu (Aschof-Tawarov vozel; L. Aschoff) ter se po prevodnem snopu (Hisov snop; odkril ga je W. His) in po Purkynějevih vlaknih (J. Purkyně) prenaša na delovno mišičje prekatov. Srce imajo že številni nižji nevretenčarji. Pri višjih vretenčarjih (ptičih, sesalcih) je tako kot pri človeku razdeljeno na desno in levo polovico (ločitev s kisikom bogate krvi od krvi z malo kisika; ugodnejša izraba kisika). Pri plazilcih in dvoživkah je pretin prekinjen (posledica: mešana kri), ribe nimajo pretina (srce le poganja vensko kri iz telesa v škrge).
Dostopnost