škrob (amilum), formula (C6H10O5)n, polisaharid v obliki belih, rumenkastih, ovalnih ali školjkastih (krompirjev škrob) ali štirikotnih (rižev škrob) zrnc razl. velikosti (0,0005–0,17 mm). V vodi z več kot 50 °C nabrekne v škrobovico (škrobov klej). Škrobovo zrno sestavlja v vodi praktično netopna ovojnica (amilopektin) in v vodi topna sredica (amiloza); vsebuje tudi nekaj fosforjeve kisline. Škrob nastane s fotosintezo iz ogljikovega dioksida in vode v zelenih rastlinah in je zaloga hrane v koreninah, čebulicah, strženu, semenih; posebej veliko ga je v krompirju, bananah, žitnih zrnih, tapioki. Škrob razgrajujejo šibke kisline in encimi. Škrob je pomembna sestavina hrane (kruh, moka). Uporablja se tudi za pripravo kleja, škrobovice za perilo, apretur, pudrov in alkoholnih pijač.

Sorodna gesla: amiloid | amilopektin | amiloza | dekstrini | fotosinteza | koloidi | makromolekule | ogljikovi hidrati | plastidi | polisaharidi | prebava | pulpa | rižev škrob | saharidi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek