zračna zapora, neprepustna komora med dvema prostoroma z razl. tlakoma ali prostoroma, v katerih je razl. količina nečistoč v zraku. Preprečuje prehajanje zraka med prostoroma, obenem pa omogoči prehod ljudi. Uporablja se npr. v vesoljskih plovilih, jedrskih elektrarnah, t. i. čistih sobah (npr. pri izdelavi polprevodnikov) ter podmornicah (za vstop in izstop potapljačev pod vodo), pri tlačnih komorah, graditvi predorov.

Sorodna gesla: plinska izolacijska zapora


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek