Ulm, mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württenberg, 118.000 preb.; zraslo z Neu-Ulmom (Bavarska); staro mestno jedro, stolnica v gotskem slogu (1377–1529, 1844–90) z najvišjim zvonikom na svetu (161 m, začetek zidave 1392, končan 1880–90), mestna hiša (14.–16. st.), ostanki obzidja, v četrti Wiblingen samostan (1714–96, 1806 sekulariziran); univerza (ustanovljena 1967), tehnična visoka šola, muzeji, najstarejše mestno gledališče v Nemčiji; avtomobilska, strojna, kovinska, živilska, farmacevtska, elektroindustrija.
Zgodovina: v obdobju karolinškega palatinata (prvič omenjen 854) je v 11./12. st. nastalo mesto (civitas). Razcvet v poznem srednjem veku zaradi trgovine s platnom in barhantom; pozneje cesarsko mesto z izjemno veliko ozemlja. 1803 pripadlo Bavarski, 1810 pokrajini Württemberg (brez območja na desnem bregu Donave). Do 19. st. izhodišče za rečno plovbo po Donavi (»ulmske škatle«). V 19. st. postavljena trdnjava.
Dostopnost