gral [starofrancosko graal, ‘sveti kelih’], sveti gral, v srednjeveških legendah in književnosti kamen, ki daje blagoslov, ali kelih z zadnje večerje, v katerega je Jožef (iz Arimateje) ujel kri križanega Kristusa. V ParzivaluWolframa von Eschenbacha simbol božje milosti, ki podarja večno mladost, zdravje, srečo, hrano in pijačo, vidi ga lahko le, kdor je čistega srca. Legenda o gralu je bila skupaj s tematiko kralja Arturja prvič knjižno oblikovana v 12. st. v Franciji (Chrétien de Troyes, Robert de Boron), od takrat je doživela več knjižnih obdelav, npr. v WagnerjevemLohengrinu in Parsifalu.