gral [starofrancosko graal, ‘sveti kelih’], sveti gral, v srednjeveških legendah in književnosti kamen, ki daje blagoslov, ali kelih z zadnje večerje, v katerega je Jožef (iz Arimateje) ujel kri križanega Kristusa. V Parzivalu Wolframa von Eschenbacha simbol božje milosti, ki podarja večno mladost, zdravje, srečo, hrano in pijačo, vidi ga lahko le, kdor je čistega srca. Legenda o gralu je bila skupaj s tematiko kralja Arturja prvič knjižno oblikovana v 12. st. v Franciji (Chrétien de Troyes, Robert de Boron), od takrat je doživela več knjižnih obdelav, npr. v Wagnerjevem Lohengrinu in Parsifalu.

Sorodna gesla: Chrétien de Troyes | Jožef | Parzival | Robert de Boron | Wagner, Richard | Wolfram von Eschenbach | zadnja večerja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek