oksidacija, sprva: spajanje s kisikom; lahko poteka počasi, skoraj neopazno ali hitro z gorenjem. Primeri: rjavenje železa; pri 37 °C zgorevanje hranilnih snovi v človeškem telesu; gorenje smodnika poteka eksplozivno. V širšem pomenu je oksidacija oddajanje vodika (dehidrogeniranje), tako se je pojem oksidacije razširil tudi na oksidacijska sredstva, ki ne vsebujejo kisika, kot npr. klor; zdaj oksidacija pomeni oddajanje elektronov, oddajajo jih lahko nevtralni atomi ali ioni (kemijska vez). Oksidacijsko število (oksidacijska stopnja) je število elektronov, ki jih je pri tvorbi ionske vezi atom oddal ali sprejel, pri tvorbi atomske vezi pa je s tem mišljeno število premeščenih elektronov, če bi bila spojina zgrajena iz ionov. Pozitivno oksidacijsko število označuje oddajo elektronov (in s tem oksidacijo), negativno oksidacijsko število pa sprejem elektronov (in s tem redukcijo, tj. oksidaciji nasproten proces). Oksidacijski procesi so pomembni v tehničnih (gorenje) in pri biokemičnih procesih (dihanje, alkoholno vrenje), saj pri njihovem poteku nastaja energija.
Dostopnost