Romi (lastno poimenovanje Roma), v Evropi naseljenih ok. 5 mln.; ob upoštevanju pradomovine Indije, dežel Bližnjega vzhoda, s. Afrike in Severne Amerike naj bi bilo pripadnikov romskih rodov ok. 30 mln. V Evropi je najbolj razširjeno ime Cigan; druga poimenovanja so npr. po temni barvi kože Cales, Tatar, po legendarnih zgodbah Egipčan. V novejšem času se v Sloveniji in drugod po Evropi vse bolj uveljavlja ime Rom, ki pomeni človeka ciganskega rodu (Rom – moški spol, Romni – ženski spol, Roma – množina, ‘ljudje’). Cigani v Nemčiji se imenujejo Sinto (ednina, ‘naš človek’), Sinti (množina, ‘naši ljudje’).
Zgodovina V 17. st. so prve jezikovne raziskave pokazale, da Romi izvirajo iz Indije (A. F. Pott). V 19. st. je slovenski jezikoslovec F. Miklošič še določneje ugotovil njihovo prvotno domovino v Indiji: sz. območje mejne pokrajine, ki se razprostira v dolini j. Hindukuša. Teorije, ki obravnavajo čas preseljevanja indijskih nomadov na Z, so številne; pogosto omenjajo obdobje od začetka našega štetja do 8. st. Miklošič ugotavlja dve poti selitev ciganskih nomadov: prva je vodila čez Afganistan, Iran (Perzijo) do Grčije, druga čez Sirijo, Egipt, s. Afriko v Španijo. V 14. st. so dokazane obsežne selitve ciganskih nomadov po Balkanskem polotoku in naprej na Z; v prvi polovici 15. st. je v Evropo prišla največja skupina in se začela razseljevati po vseh evropskih deželah. Poklicne dejavnosti, ki so jih Romi prinesli iz svoje domovine, so kovaštvo, godbeništvo, prerokovanje, čaranje, ples. V evropskih deželah so ostali marginalno prebivalstvo do današnjih dni. Večina jih še govori svoj materni jezik, nekateri pa so privzeli jezik dežele, v kateri so naseljeni. V novejšem času so začeli Romi svoj jezik opismenjevati in izdajati tiskana dela; pri tem jim pomagajo raziskovalci romologi. Tudi romska kultura je v Evropi še danes živa, čeprav so privzemali tuje kulturne prvine iz vsakdanjega življenja; danes je splošno vidna revitalizacija romske kulture, posebej folklore.
Romi v Sloveniji Arhivske listine vsebujejo podatke o njih že v 14. in 15. st.; določnejši so zapisi od 17. st.; v 18. st. so podatki zelo številni. V Slovenji so tri romske skupine, vsaka ima svoje narečje maternega jezika; naseljeni so v Prekmurju, na Dolenjskem in Gorenjskem. Prekmurski Romi izvirajo iz Madžarske, dolenjski Romi so sorodni hrvaškim skupinam, gorenjski Romi pa pripadajo nemškim Sintom. Njihovi poklici so: kovači, izdelovalci svedrov, brusači in dežnikarji, mazači ilovnatih in cimpranih hiš, drobilci kamenja za ceste, pletarji, prekupčevalci konj, godbeniki; njihove dejavnosti so tudi vedeževanje, prerokovanje in nabiranje zdravilnih zelišč. Nekatera obrtna dela so Romi v Sloveniji precej opustili zaradi zaposlovanja in stalne naselitve; mladi Romi se tudi izobražujejo.
Dostopnost