častnik (oficir), vojak, usposobljen za vojaško vodenje. Skupnost častniškega zbora je razdeljena na razl. stopnje. – V kopenski vojski sta navadno dve vrsti častnika: častniki rodov (pehota, artilerija, JBK-enote, inženirstvo, zveze, oklepne enote idr.) in častniki služb (tehniška, intendantska, sanitetna, pravna, finančna služba idr.), ki skrbijo predvsem za zaledno oskrbo.

Sorodna gesla: čin | ekvipaža | kadet | pribočnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek