Termania - Veliki splošni leksikon

Gana (uradno ime Republic of Ghana, Republika Gana), zahodnoafriška država ob Gvinejskem zalivu (Atlantik). Meji s Slonokoščeno obalo, Burkino Faso in Togom.

časovni pas	zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina	238.533 km2, S–J 720 km, V–Z 500 km
prebivalstvo	19,7 mln., 82 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto	Akra, 1,7 mln. preb., 10–70 m nad morjem, ob Atlantski obali, na jugovzhodu države
upravna razdelitev	10 regij (med njimi Velika Akra) s 110 upravnimi enotami
članstvo v organizacijah	OZN (po 1957), Britanska skupnost narodov, AU, CEDEAO, AKP
uradni jezik	angleški; več kot 70 domačih jezikov in narečij (mdr. tvijski, evejski, gajski, gurski in havški)
denarna enota	sedi (oznaka GHC)

Naravne razmere
540 km dolga obala Gane, t. i. Obala zlata, je le malo razčlenjena; v srednjem delu je ponekod skalnata, ob izlivu Volte pa polna lagun. Za 20 do največ 100 km široko obalno ravnico se v notranjosti pokrajina dviga v Ašantijsko planoto (300–800 m nad morjem); ponekod jo prekinjajo gorske verige in osamelci. Sv. je kotlina Volte (200–400 m nad morjem). Obdana je z ravniki, ki se stopnjasto dvigujejo. Vode odtekajo večinoma v reko Volto. V spodnjem toku reke je največje umetno jezero na svetu; nastalo je po zgraditvi akosombskega jezu. Gana ima tropsko podnebje z dvema deževnima dobama (maj–julij, oktober–november) na J in poletno deževno dobo (julij–september) na S. Severne pokrajine sodijo k veliki pokrajinski enoti Sudan. Na S pade na leto ok. 1000 mm, v pokrajini Ashanti ok. 1500 mm, na z. obali do 2200 mm, na v. obalnih območjih v okolici Akre pa komaj 800 mm. Povprečna mesečna temperatura je na J 26–28 °C, na S 23–31 °C. Na vročem in vlažnem JZ se širi tropski deževni gozd, proti V in S prehaja v vlažni gozd. Z gozdom je porasla še tretjina države; vendar so gozdni sestoji že ogroženi zaradi nenehnega krčenja gozda (pridobivanje lesa, pridelovalnih površin). V notranjosti dežele so vlažne, nato pa suhe savane. V Gani je več narodnih parkov.

Prebivalstvo
Prebivalstvo Gane sestavljajo predvsem sudanska ljudstva: na J prevladujejo Akani (Ašanti, Fantijci, Akimi idr.), na V (z. Togo) Evejci, na JV Adangmejci, na S predvsem Mosijci; omeniti je treba tudi Havse, Fulane in Jorube. Med tujci prevladujejo sezonski delavci iz Burkine Faso in Toga. Gana sodi med gosto poseljene afriške države. Prebivalstvo je zgoščeno predvsem v j. delih, srednji del države pa je, prav tako kot v sosednjih državah Gvinejskega zaliva, redko poseljen. Več kot polovica prebivalcev je krščanske veroizpovedi (katoliki, protestanti), del je pripadnikov naravnih verstev (ok. 30 %, a jih je vse manj), 15 % je muslimanov (predvsem na S). Po 1960 je bilo v ospredju oblikovanje izobraževalnega sistema; od 1961 je šola obvezna, vendar je nepismenih še vedno razmeroma veliko (uradno 40 %). Univerzitetna središča so Legon (v bližini Akre), Kumasi in Cape Coast.

Državna ureditev
Nova ustava, sprejeta na referendumu 1993, opredeljuje Gano kot neodvisno predsedniško republiko v Britanski skupnosti narodov; določa uvedbo večstrankarskega sistema. Po vojaškem državnem udaru je od 1981 državi vladal začasni narodni obrambni svet, konec 1992 pa so se s svobodnimi volitvami začeli prvi procesi demokratizacije. Predsednik države je tudi predsednik vlade. Parlament, narodna skupščina, ima 200 (prej 140) članov. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Temelj ganskega gospodarstva je kmetijstvo. Najpomembnejši pridelek je kakav. Gana je bila nekdaj najmočnejši pridelovalec kakava na svetu, danes pa ima na svetovnem trgu le še 10-odstotni delež in tako zaseda četrto mesto. Večino pridelajo lastniki manjših nasadov na gozdnih območjih. V državi pridelujejo še riž, koruzo, proso, gomolje in banane. Živinoreja je razvita skoraj samo v s. savanah; ribolov v umetnem jezeru na reki Volti in ob morski obali. Poleg kakava (do 50 % vrednosti izvoza) so za izvoz pomembni zlato, manganova ruda, boksit, industrijski diamanti in tudi tropski les. Poskus industrializacije po razglasitvi neodvisnosti je prinesel veliko odvisnost od uvoza. V povezavi s padcem cen kakava, birokratizacijo in slabim gospodarjenjem vseh vrst je gospodarsko precej nazadovalo. Vedenjski vzorci, ki jih je vtisnilo obdobje kolonialne vladavine (slabše vrednotenje ročnega dela), in plemenska nasprotja so krizo zaostrila. Reforma za preusmeritev v tržno gospodarstvo, začeta 1983 na pritisk Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, daje prve rezultate. Gansko gospodarstvo pa še vedno obremenjujejo odvisnost od izvoza, neučinkovit bančni sistem in pomanjkanje investitorjev, vendar pa se je nazadovanje industrije ustavilo.
Hidroelektrarna na Volti oskrbuje Gano z električno energijo (Gana jo izvaža tudi v sosednje države). Gana ima razmeroma gosto cestno omrežje, zaradi nerednega vzdrževanja pa so ceste in železnice slabe. Rečni pristanišči sta Tema in Takoradi. Mednarodno letališče Kotoka v bližini Akre.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	5,3 mlr. USD, 270 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 36 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 39 %
uvoz (2000)	2,83 mlr. USD
izvoz (2000)	1,94 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	5,96 mlr. USD

Zgodovina
1471 so portugalski pomorščaki odkrili Obalo zlata. Do začetka 18. st. so imeli tam Portugalci, Nizozemci, Danci, Angleži in Brandenburžani svoje trdnjave za zaščito trgovine z zlatom in sužnji. V 19. st. so prevzeli oblast Angleži in 1850 razglasili kolonijo Obala zlata. 1901 so osvojili še kraljevino Ašanti in območja na S; 1922 je postala Obala zlata mandatno ozemlje, priključili so ji z. del kolonije Togo. 1954 je Obala zlata dobila avtonomijo, 1957 pa je postala neodvisna država z imenom Gana. Po razglasitvi republike je postal predsednik države K. Nkrumah; sprva zagovornik panafriškega socializma. Na koncu je uvedel diktatorski režim in s svojo Ljudsko stranko uvedel enostrankarski sistem. 1966 je bil Nkrumah v vojaškem udaru strmoglavljen. Do 1969 je vladal narodni obrambni svet, nato pa na svobodnih volitvah izvoljeni Kofi Busia. Kljub podpori zahodnih industrijskih držav se gospodarski in socialni problemi niso izboljšali. Od 1972 je spet vladala vojska. Po novem prevratu je 1979 obast prevzel stotnik J. Rawlings; po parlamentarnih volitvah je še istega leta prepustil vlado Hillu Limannu, a jo decembra 1981 spet prevzel. Odtlej je bil Rawlings vrsto let vodja države in predsednik vlade. V soglasju z mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko uresničuje program sanacije gospodarstva. 1991 je vlada sprejela večstrankarski sistem. Na parlamentarnih volitvah 30.12.1992 je Narodni demokratski kongres (NDC) s 189 od 200 sedežev dobil absolutno večino. 7.1.1993 so uradno razglasili četrto republiko. Rawlings je zmagal tudi na volitvah 1996, decembra 2000 pa je na predsedniških volitvah John A. Kuffour premagal Rawlingsovega kandidata Johna A. Millsa.

Umetnost
Po umetniškem ustvarjanju so znana številna ljudstva, zlasti na J, Akani z lesenimi in glinenimi kipci ter bronastimi izdelki (Ašanti, zlate uteži); na S so med izkopavanji našli številne glinene kipce 14.–16. st. Znano je tudi literarno ustvarjanje, lirik Kofi Awoonor (*1935) ter romanopisca Ayi Kwei Armah (*1939) in Ama Ata Aidoo (*1942) so dosegli mednarodni ugled.

Sorodna gesla: Akani | Akimi | Akra | Ašanti | Gana | Gvineja Bissau | Nkrumah, Kwame | Rawlings, Jerry | Volta | zahodna Afrika | zlate uteži

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek