fen [grško], 1. splošno:jasno vidni zunanji znaki organizma, ki se pokažejo v njegovem osebnem razvoju (fenotip); v nasprotju z genom in genotipom.
Sorodna gesla: fenotip | gen | genotip2. meteorologija:topel, suh, pogosto sunkovito padajoč veter na zavetrni strani gora. Pri tem na privetrni strani zaradi vzpona zraka nastanejo padavine. Zavetrni valovi so vidni do tropopavze in povzročajo značilne, skoraj nepremične oblake v obliki leče (lentikularis). Ob fenu je vidnost dobra. Na s. strani Alp, kjer piha fen pred prihodom front, mučijo ljudi glavoboli, so nemirni in nerazpoloženi ipd.
Kratek pregled: fen Fen je topel, suh, pogosto sunkovito padajoč veter, ki nastaja na obrobjih višjih gorstev, kadar teče zrak ob ustrezni razporeditvi zračnega tlaka prek te gorske ovire. Kadar piha na severni strani Alp fen, je praviloma nad Severnim morjem oz. nad severozahodno Evropo nizek zračni tlak, nad Jadranom oz. jugovzhodno Evropo pa visok zračni tlak. Zaradi takšne razporeditve zračnega tlaka teče zrak od juga proti severu, prek Alp. Na južnem robu Alp (pri nas) nastane močna zapora z oblačnostjo in izdatnimi padavinami. Severna stran Alp nima oblakov, v prečnih dolinah v severnem Alpskem predgorju piha fen. Z oddaljenostjo od Alp se jakost fena manjša. Če se območje nizkega zračnega tlaka nad Severnim morjem z zahodnim tokom pomika proti vzhodu, se od zahoda proti vzhodu pomika tudi učinek fena. Kmalu potem, ko fen neha pihati, sledi povečanje oblačnosti s padavinami. Seveda se lahko pri nasprotnih razporeditvah zračnega tlaka nad Evropo na območju Alp pojavi severni tok in s tem – sicer manj vpliven – »severni fen« v alpskih dolinah severne Italije in Slovenije. Ko je ciklon nad južnim delom Severnega morja s toplo fronto nad Francijo in anticiklon nad Balkanom, je nad Alpami močan gradient zračnega tlaka. Zato se prek gora pretaka močan južni zračni tok s fenom v zavetrju. Podobno kot nastanejo v vodnem toku ob oviri vrtinci, nastajajo pri fenu na zavetrni strani gora t. i. zavetrni valovi. Na valovnih grebenih teh stoječih valov se – ob zadostni vlagi v zraku – oblikujejo oblaki v obliki leče (altokumulus lentikularis). Ti so skoraj nepremični in se ne pomikajo z zračnim tokom. Zračni tok gre tako rekoč skoznje, sproti nastajajo na sprednjem robu (grebenu vala) v privetrju in se razblinjajo v zavetrju. Zrak, ki se dviga na južni strani Alp, se zaradi prisilnega dviganja ohlaja. Pri tem se vodna para v zraku kondenzira: nastajajo oblaki in megla, iz njih pa pada – odvisno od višine – dež ali sneg. Na severni strani Alp se zrak spušča in pri tem se oblačnost večinoma razkroji. Ker se ob kondenzaciji vodne pare sprošča toplota, se zrak ob dviganju manj ohlaja in s padavinami osuši. Ob spuščanju v zavetrju se dodatno ogreva, zato je fenski zrak na severnem robu Alp znatno toplejši in bolj suh kot zrak na južni strani Alp. Za dan s fenom je značilna dobra vidnost. To je posledica zelo suhega in čistega zraka na zavetrni strani gora. Ob fenu prekriva oblačnost skoraj vso privetrno stran gora in sega celo nekoliko prek gorskega grebena. Na zavetrni strani, kjer piha fen, je oblak – odvisno od tega, ali je območje jasno ali nekoliko oblačno – videti kot zid. Oblačni rob navadno označujejo kot »fenski zid«. Za fen značilna sta potek temperature (°C) in relativne vlage (% r. v.). Naglo ohladitev in povečanje relativne vlage po prenehanju fena razlagamo s hitrim in neposrednim vdorom hladnega in vlažnega zraka iz sosednjih dolin, kjer fen ni pihal. Zračni tlak navadno nenehno pada in doseže najnižjo vrednost, ko fen preneha pihati, nato spet narašča. Fen slabo vpliva na počutje za vreme občutljivih in bolnih ljudi. Povzroča zaspanost, živčnost in razdražljivost. Na podlagi statističnih podatkov so dokazali povezavo med dnevi pred poslabšanjem vremena in pogostejšimi prometnimi nesrečami. Za zdrave ljudi in še posebej za planince je lahko fen čudovito doživetje. Pravi fen nastane le v bližini gora. V prečnih alpskih dolinah piha fen tudi več kot 30 dni na leto. Piha različno dolgo, najpogosteje pa od 4 do 12 ur. Izjemoma piha tudi ves dan ali celo dlje. Učinek fena je najizrazitejši v nekaterih gorskih dolinah. Z oddaljevanjem od alpskega obrobja njegova intenzivnost naglo pojema z vsemi njegovimi značilnostmi (velika hitrost vetra, razmeroma visoka temperatura, nizka relativna vlaga), in sicer zaradi mešanja z drugim zrakom. V ljudskem jeziku fen označuje tudi nenehno menjavanje toplih in hladnih prodorov; tudi ti vplivajo na ljudi, občutljive za vreme. Takšni vremenski pojavi so pogosti v zmernih zemljepisnih širinah. Avtorja Walter Schumann in Peter-Jochen Schäfer
Dostopnost