hidroliza [grško], kemična razgradnja spojin ob pomoči vode, npr. v organski kemiji umiljenje estrov do kislin in alkoholov (razgradnja maščob), tudi razgradnja celuloze in škroba do glukoze (lesni sladkor). Osnoven pomen ima hidroliza pri raztopinah soli v vodi. Ali so njihove raztopine nevtralne, bazične ali kisle, je odvisno od razmerja med vodikovimi ioni (H+) in hidroksilnimi ioni (OH–); pH. Ti ioni nastanejo pri protolitrski reakciji ionov soli z vodo (teorija kislin in baz). Zaradi hidrolize so raztopine soli močnih baz in šibkih kislin bazične, raztopine soli šibkih baz in močnih kislin pa kisle.
Dostopnost