Slovenj Gradec, mesto v Sloveniji, v Slovenjgraški kotlini, na prodni terasi ob Mislinji, nad ježo holocenske ravnice potoka Suhadolnica, na stiku Podgorske in Mislinjske doline, 390–460 m nad morjem, 7712 preb.; upravno, oskrbovalno, izobraževalno, kulturno, športno, zdravstveno, zaposlitveno središče, eno najpomembnejših središč slovenske Koroške; kot mesto se prvič omenja 1267. Cestni trg se je proti nekdanjim mestnim vratom na obeh straneh koničasto zoževal; župnijska cerkev sv. Elizabete, posvečena 1251, v zasnovi romanska, ok. 1400 in 1500 gotizirana, v 17. st. delno barokizirana z bogato baročno opremo: glavni oltar (1731–33, delo domačih mojstrov Nidermajerja, J. J. Schoya) s sliko sv. Elizabete (1732, F. M. Strauss), stranski oltarji (1780–81) in prižnica (ok. 1763) delo J. J. Mersija in sodelavcev, slike stvaritve J. A. Straussa, M. Skobla/Scobla, v zakristiji gotska omara (1486); nekdanja špitalska cerkev sv. Duha (začetek 15. st.), na s. steni ladje 27 prizorov Kristusovega trpljenja (1450–60) Andreja iz Ottinga, gotske korne klopi (datirane 1485), glavni oltar J. J. Mersija s sliko Binkošti (1777) J. A. Straussa, slike v stranskih oltarjih (1633, 1638) so delo M. Skobla/Scobla; graščina Rotenturn (sedanja oblika od sredine 18. st.); nekdanja mestna hiša (17. st., 1885 prezidana v historističnem slogu); rojstna hiša skladatelja Wolfa in dom slikarske družine Strauss sta baročni meščanski hiši. Koroški pokrajinski muzej, umetnostni paviljon, Sokličev muzej, spominska soba književnika F. K. Meška. Industrializacija se je začela sredi 19. st. z ustanovitvijo tovarne usnja; zdaj tovarne za izdelavo meril, živilskih izdelkov, zaščitnih sredstev, oblačil; v okolici tovarne oblazinjenega pohištva, gumirane žice, plastičnih mas, kovinskih izdelkov.
Dostopnost