konjenica, bojne enote na konjih; razvile so se iz viteške tradicije. V vojnah vseh časov do začetka 20. st. so imele zelo veliko vlogo, zlasti pri azijskih zavojevalcih in evropskih vojskah, tam je bila konjenica jedro udarne moči. Kljub uvedbi strelnega orožja – to je zmanjšalo njen pomen – so jo uporabljali do prve svetovne vojne predvsem za izvidništvo, varovanje in zasledovanje. Zdaj so prevzele naloge konjenice letalstvo in oklepne enote. Od tod tudi težnje za uvedbo t. i. letalske konjenice.

Sorodna gesla: dragonec | equites | eskadra | eskadron | fantasia | kirasir | nomadski jezdeci | spahije | ulanci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek