Palermo [palêrmo], glavno mesto Sicilije in province Palermo (4992 km2, 1,2 mln. preb.), najpomembnejše pristanišče na s. obali Sicilije, na rodovitni obalni ravnini Conca d'Oro [‘zlata školjka’], ob Golfu di Palermo, 687.000 preb.; sedež nadškofije, univerza (ustanovljena 1805), umetniška akademija, konservatorij, tehnična in trgovska visoka šola, višje strokovne šole, observatorij, narodni muzej; številni kulturni spomeniki: več kot 300 cerkva, mdr. normanska stolnica (12. st.), San Cataldo (12. st.) z bizantinskimi mozaiki, La Martorana (12. st.), Palazzo dei Normanni (11. st.) s Cappello Palatino (12. st.); pomembno trgovsko in pristaniško mesto z ladjedelnicami, jeklarsko, strojno, tekstilno, steklarsko, cementno, papirno, kemijsko industrijo.
Zgodovina: Palermo so ustanovili Feničani v 7. st. pr. n. š. kot Panormus; 5.–3. st. pr. n. š. kartažansko oporišče, 254 pr. n. š. so ga osvojili Rimljani; 395 n. š. pod oblastjo vzhodnorimskega cesarstva, 831–1072 glavno mesto arabske Sicilije (300.000 preb.), nato rezidenca normanskih kraljev neapeljsko-sicilskega kraljestva, 1194 so ga zavzeli Staufovci, razcvet med vladanjem cesarja Friderika II.; nato pod špansko in burbonsko oblastjo. 1860 ga je osvojil G. Garibaldi; 1861 pripadel Italiji.