Termania - Veliki splošni leksikon

šah [perzijsko, ‘kralj’],

1. zgodovina: iranski naslov za vladarja; šahinšah [‘šah šahov’], naslov nekdanjih monarhov v Iranu.

Sorodna gesla: hvarism | mirza | padišah

2. igre: stara orientalska igra na igralni deski za dva igralca; deska je razdeljena na 64 belih in črnih polj; 16 belih in 16 črnih figur: kralj, kraljica (dama), dve trdnjavi, dva skakača (konja), dva lovca in osem kmetov. Z vsako figuro lahko igralec naredi po eno predpisano potezo (beli navadno začne); nasprotniku pobira proste (nepokrite) figure. Igra se deli na otvoritev, srednjo igro in končnico. Z otvoritvijo nakažemo temeljni koncept igre (partije), v igri sami pa prevladujejo kombinacije in taktični obrati. Teoretično nabolj analiziramo otvoritev in končnico z razl. položaji za zmago ali remi (neodločeno). Zmaga igralec, ki matira nasprotnikovega kralja, tj. ga napade tako, da se ne more več umakniti in ga tudi nobena njegova figura ne more rešiti. Pat je, če igralčev kralj ni v šahu, igralec pa ne more narediti nobene poteze več; zato se igra konča z remijem (neodločena).
Na šahovskih turnirjih ima vsak igralec na voljo določen čas za predpisano število potez (mednarodno 2 uri za 40 potez + 1 ura za 20 potez; preverjanje časa je po 40. in 60. potezah).
Igra se tudi šah na slepo (brez vpogleda na desko in figure; igralec napove poteze le z oznakami polj), dopisni šah in simultanke (en igralec proti več igralcem hkrati, tudi do 50).
Uradna svetovna šahovska prvenstva so od 1848 in jih je 1948 uredila in potrdila Svetovna šahovska zveza(FIDE). 1993 je G. Kasparov, potem ko so mu odvzeli naslov šahovskega prvaka, ker ni upošteval pravil FIDE, ustanovil PCA, Profesionalno šahovsko zvezo, in odtlej se šahovski mojstri za naslov svetovnega prvaka potegujejo v verziji FIDE in PCA.
Prvi priznani šahovski prvak (sam se je razglasil po zmagi na turnirju 1886) je bil Wilhelm Steinitz (1836–1900); naslov je obdržal do 1894 (za druge glej preglednico).

Svetovni šahovski prvaki in prvakinje

prvak	ime
1894–1921	Emanuel Lasker
1921–1927	José Raúl Capablanca
1927–1935	Aleksander Aljehin
1935–1937	Max Euwe
1937–1946	Aleksander Aljehin
1946–1948	ni bilo prvaka
1948–1957	Mihail Botvinnik
1957–1958	Vasilij Smislov
1958–1960	Mihail Botvinnik
1960–1961	Mihail Talj
1961–1963	Mihail Botvinnik
1963–1969	Tigran Petrosjan
1969–1972	Boris Spasski
1972–1975	Robert Fischer
1975–1985	Anatolij Karpov
1985–1993	Gari Kasparov
1993–1999 (po verziji FIDE)	Anatolij Karpov
1999–2000 (po verziji FIDE)	Aleksander Halifman
1993–2000 (po verziji PCU)	Gari Kasparov
2000– (po verziji PCU)	Vladimir Kramink
2000–2002 (po verziji FIDE)	Viswanathan Anand
2002–2004 (po verziji FIDE)	Ruslan Ponomarev
2004– (po verziji FIDE)	Ruslan Kasimdžanov

FIDA in PCA se dogovarjata o združitvi naslovov.

prvakinja	ime
1927–1944	Vera Menčik-Stevenson
1950–1953	Ljudmila Rudenko
1953–1956	Jelizaveta Bikova
1956–1958	Olga Rubcova
1958–1962	Jelizaveta Bikova
1962–78	Nona Gaprindašvili
1978–1991	Maja Čiburdanidze
1991–1996	Xie Jun
1996–1998	Zsuzsa Polgar
1998–2001	Xie Jun
2001–	Zhu Chen

3. mineralogija: brezbarven diamant s poliranimi razkolnimi ploskvami, težak 88,70 karata; na njem so zapisana imena treh vladarjev, med njimi perzijskega šaha (od tod ime); zdaj v moskovskem Kremlju.

Sorodna gesla: diamant | kremelj

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek