opidum [latinsko], označitev za keltska mesta. Cezar je opisoval večinoma na višinah ležeče in z obzidjem iz lesa in zemlje (murus gallicus) utrjene opidume; obsegali so kmetijska gospodarstva (Manching), obrtne četrti (Bibrakte), svetišča in kovnice denarja.

Sorodna gesla: Alezija | Bibrakte | Boji | Ensérune | Gergovia | Heidengraben | Kelti | Manching | murus gallicus


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek