uslužbenci, močno diferencirana skupina zaposlenih, katerih socialni položaj je tako po njihovi oceni kot po ocenah drugih socialnih skupin višji od položaja delavcev. Močna diferenciacija (npr. prodajalka, administrator, inženir, igralec) ne omogoča trdne sociološke definicije. Sloj uslužbencev se je večal s povečevanjem industrijskih podjetij (nabava, prodaja, planiranje, konstrukcija) in državne uprave (vladni organi) ter še posebej s povečevanjem pomena storitvenih dejavnosti (npr. banke, zavarovalnice): delež uslužbencev v aktivnem prebivalstvu se je v razvitih državah od začetka stoletja pa do konca 80. let povečal v povprečju za desetkrat, število uslužbencev že presega število delavcev; to je v skladu z dejstvom, da je delež storitvenih dejavnosti večji od deleža industrije v bruto domačem proizvodu. Na začetku so uslužbenci prevzemali predvsem naloge, ki so jim jih odrejali podjetniki; zdaj popolnoma rutinsko opravljajo naloge brez posebne odgovornosti in pristojnosti; od njih pogosto zahtevajo precej manjšo storilnost kot od skupine visoko kvalificiranih delavcev. Uslužbenci so bili najprej obravnavani kot novi »srednji sloj« (meščanstvo); zdaj je opazna krepitev težnje po uvrstitvi uslužbencev in delavcev v srednji sloj (socialna slojevitost). V samozavesti, oceni socialnega statusa (ugled), v načinu vedenja, oblikah porabe ipd. pa je nasprotno še vedno mogoče čutiti razlike (npr. delavci razumejo sprejem med uslužbence kot dvig na socialni lestvici).
Dostopnost