okužba [latinsko], infekcija, naselitev in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov (bakterij, zajedavcev, praživali, gliv, virusov idr.) v višje organiziranem gostiteljevem organizmu. Le majhen del mikroorganizmov povzroči bolezen, z mnogimi živi človek v simbiozi (bakterijska flora); te klice povzročijo bolezen le, kadar se zmanjša imunska sposobnost (t. i. oportunistične okužbe). Telesu tuje klice lahko povzročajo bolezen tudi pri normalni imunski obrambi. Povzročitelji vstopajo v telo skozi rane ali nepoškodovano tkivo (kožo, prebavila, dihala, sečila, spolne organe, oko), najpogosteje z dotikom bolnika (kontaktna okužba), vdihavanjem sluzničnih izločkov, ki pridejo v zrak s kašljanjem ali kihanjem (kapljična okužba), v redkih primerih tudi s stikom z zdravim človekom, ki dolgo ali stalno nosi in izloča povzročitelje bolezni (klicenosci), četudi sam za to boleznijo ni zbolel.

Sorodna gesla: aficirati | avtoimunske bolezni | bakterije | bakterijska flora | davica | glive | imunost | kardiovaskularna kirurgija | plinski prisad | praživali | reinfekcija | sekundarna okužba | simbioza | virus | zajedavci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek