gorovje, sklenjena skupina gora, ki je nastala večinoma z dviganjem dela zemeljske skorje in hkratnim razčlenjevanjem z erozijo; včasih nastane tudi z ognjeniškim nasipanjem (npr. Kilimandžaro). Od gričevja in hribovja se razlikuje po večji nadmorski višini, od hribovja tudi po bolj sklenjenem obsegu višjega sveta. Tipe gorovij določamo po razl. vidikih: 1. po nadmorski višini: sredogorje (do ok. 1000 m relativne višine) in visokogorje (relativna višina prek 1000 m); 2. po izoblikovanosti vršnega dela: slemensko gorovje (spušča se na obe strani), verižno gorovje (podolžne doline ga delijo v vzporedne gorske verige), planotasto gorovje (osredji del je visoka planota); 3. po nastanku: nagubano gorovje (nastalo s tektonskim gubanjem), razlomljeno nagubano gorovje (gube so razlomljene s številnimi prelomi), grudasto gorovje (tektonsko dvignjene starejše grude), čokasto gorovje (zaradi pritiskov z vseh strani enakomerno dvignjena gruda), gorovje v poševni grudi (zaradi pritiska z ene strani poševno dvignjena gruda), narivno gorovje (zgrajeno iz narivov), osnovno gorovje (nastalo z dviganjem osnove starejšega, erodiranega in uravnanega nagubanega gorovja), grudasto osnovno gorovje (sestavljeno iz starejših uravnanih grud), vulkansko gorovje (sestavljeno iz ognjenikov in zgrajeno iz vulkanskih kamnin).
Dostopnost