elektronika, področje elektrotehnike, ki se ukvarja z obdelavo, preoblikovanjem in ojačenjem električnih signalov. Njeni osnovni elementi so elektronke (npr. dioda, trioda, tetroda, pentoda, tiratron, klistron), polprevodniški elementi (npr. polprevodniška dioda, tranzistor, FET, tiristor, triak) ter pasivni elementi (npr. upor, kondenzator, dušilka). Elektronika je zelo primerna za avtomatizacijo (krmiljenje, regulacija, štetje), merjenje razl. fizikalnih količin (merilna tehnika), prenos in zapisovanje signalov ter za obdelavo podatkov (zbiranje, preračunavanje, zapisovanje, shranjevanje in urejanje podatkov; informacijska tehnika). Uporablja se tudi v energetski elektrotehniki (usmerniška tehnika, razsmerjanje, frekvenčne pretvorbe). Njene odlike so zanesljivost, hitrost, majhna poraba energije, kompaktnost (zavzame malo prostora) in dolga življenska doba. Ker nima premičnih delov, ni občutljiva za obrabo. V zadnjih desetletjih se je zelo uveljavila polprevodniška elektronika. Zaradi majhne porabe energije in prostora so posamezne tranzistorje združili v integrirana vezja, ki so se bliskovito razširila. Zaradi primernosti za shranjevanje podatkov in računske operacije med njimi so spodbudili razvoj integriranih vezij z vse večjim številom sestavnih elementov. Gostoto teh nenehno povečujejo. Najpomembnejši proizvajalec elektronskih elementov in naprav je Japonska (pribl. 50 % svetovnega tržišča), sledijo ji ZDA, Evropa, jv. Azija.
Dostopnost