Istanbul (İstanbul [ístanbul]), antični Bizanc, od 4. st. Carigrad (še danes pogosto slovensko poimenovanje), po turški zasedbi 1453 tudi Novi Rim, največje mesto in najpomembnejše pristanišče v Turčiji, glavno mesto province Istanbul (3294 km2), do 1923 glavno mesto Turčije. Istanbul leži na gričih ob j. izhodu Bospora (na obeh straneh) in ob Marmarskem morju s sijajno prometno lego, saj povezuje Evropo in Malo Azijo, 8,8 mln. preb. (aglomeracija 9,5 mln.); pomembnejši mestni deli so: na evropski strani staro mestno središče (stari Istanbul oz. Stambul) na j. strani naravnega pristanišča Zlati rog, na s. strani sta Galata in Beyoǧlu (Pera); na azijski strani Üsküdar s Haydarpaşo (začetna postaja anatolske železnice) in Kadıköj. V Istanbulu je 35 večjih in okoli sto manjših mošej (mošeja sultana Ahmeda, Hagia Sofia), visoka porta in številne druge palače – predvsem seraj (stari sultanov dvor) in Dolmabahçe (novi sultanov dvor), veliki bazar z ok. 6000 trgovinami. Staro mestno središče po 1957 obnavljajo in posodabljajo. Istanbul je sedež pravoslavnega (ekumenski patriarh) in armenskega patriarha ter škofa grške uniatske Cerkve. Ima dve univerzi (ustanovljeni 1453/1927 oz. 1971), tehnično univerzo, številne visoke šole (trgovska, kmetijska, veterinarska itd.), knjižnice in muzeje. Je svetovno pomembno trgovsko in gospodarsko središče zaradi lege na prehodu med Sredozemljem, Črnim morjem, Evropo in Azijo; bosporski most (s 1560 m največji viseči most v Evropi); po drugi svetovni vojni industrializacija ob pomoči tujega kapitala; izvoz preprog, volne, svile, tobaka in južnega sadja. Jz. od Istanbula je mednarodno letališče.
Dostopnost