karmati, pripadniki religiozno-političnega gibanja izmaelitov, ki se je v 9. st. iz j. Iraka razširilo v Sirijo, Jemen in v. Iran; karmati, ki so bili organizirani v skrivnih združenjih, so se zavzemali za skupno lastnino. Zanetili so številne upore; 899 so v Bahrajnu ustanovili lastno državo, 930 pa zavzeli Meko in iz Kaabe odpeljali črni kamen; 1030 so jih nasprotniki vojaško porazili. – Njihov ezoterični odrešenjski nauk je nastal pod vplivom neoplatonizma. Danes samo še nekaj manjših skupin.

Sorodna gesla: izmaeliti | Kaaba | Združeni arabski emirati


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek