test [angleško],
1. šolstvo: poskus, pri katerem naj bi prišli do nekaterih praktičnih izkušenj; preskus, kvalifikacijski izpit.

Sorodna gesla: učni cilj
2. psihologija: postopek za ugotavljanje psihičnih značilnosti (psihodiagnostika); s tem postopkom zabeležijo odzive preiskovane osebe na določene (standardizirane) dražljaje; na podlagi teh sklepajo o psihičnih značilnostih in (prihodnjem) vedenju nasploh. Poznamo dve vrsti testov: 1. psihometrični test je postopek, katerega namen je kvantitativno opredeliti vedenje osebe glede na povprečje primerljive populacije, npr. merjenje inteligentnosti ali določenih sposobnosti; dražljajsko gradivo sestavljajo v glavnem naloge, natančna vprašanja itd.; 2. projektivni test je postopek, pri katerem osebo spodbujajo, naj asociira ali razvije temo na podlagi slabo strukturiranega gradiva (slike, risbe, packe, nedokončane zgodbe, posamezne besede, igrače itd.); na podlagi njenega odziva (ki ga razlagajo kot projekcijo) sklepajo o osebnostnih značilnostih, zavestnih in nezavednih vedenjskih dispozicijah ter psihičnih motnjah. Glede na način izvajanja razlikujemo skupinske in individualne, verbalne in neverbalne teste. Vsak test naj bi imel čim več teh značilnosti: objektivnost, zanesljivost (reliabilnost), veljavnost (validnost). Pri sestavi oz. umerjanju testov in vrednotenju rezultatov so pomembni statistični postopki (statistika). Odkar so ob koncu 19. st. izdelali prve teste za preskušanje senzornih funkcij in inteligentnosti (F. Galton, R. B. Cattell, H. Münsterberg, A. Binet), so (običajno za določen namen ali določeno skupino) oblikovali na tisoče razl. testov: razvojne teste (test šolske zrelosti), inteligentnostne teste, test sposobnosti, test primernosti za določene poklice in test osebnosti; najbolj znani so inteligentnostni testi Bineta in Simona ter Davida Wechslerja, slikovni testi Henryja Murraya (test tematske apercepcije, TAT) in projektivni testi H. Rorschacha. Pri praktičnem vzgojnem svetovanju, preskušanju ustreznosti za delo in v nevrološko-psihiatrični diagnostiki večinoma združujejo več testov (testna baterija). To je osnova za strokovno mnenje ob podatkih o drugih načinih izražanja osebnosti (pisava, spontane risbe, sanje itd.).

Sorodna gesla: asociacijski test | Binet, Alfred | Cattell, Raymond Bernard | eksperimentalna psihologija | Galton, sir Francis | Gesell, Arnold | inteligentnost | interes | kreativnostni testi | kviz | multiple choice | Münsterberg, Hugo | projekcija | projektivni test | psihodiagnostika | psihometrija | razvoj | reliabilnost | Rorschach, Hermann | scenotest | sodna psihologija | sposobnost | statistika | validnost | vprašalnik | zmožnost
3. prehrana: test zaviralnih snovi, postopek za dokazovanje antibiotičnih ostankov v živilih živalskega izvora. Na sumljivih preparatih (npr. meso) naselijo bakterijsko kulturo: če se širi le počasi ali sploh ne, so lahko prisotni ostanki antimikrobno delujočih snovi.

Sorodna gesla: živila


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek