pogonska goriva, gorljive snovi oz. goriva za pogon strojev. Razlikujemo: 1. trdna pogonska goriva: a) za pridobivanje pare, ki poganja parne turbine ali parne stroje (premog, les); b) za segrevanje zraka v Stirlingovem motorju; c) v močnih, hitro gorečih raketnih motorjih; 2. tekoča pogonska goriva: pri zgorevanju sprostijo velike količine plinov. Uporabljajo jih za pogon zgorevalnih motorjev; med temi so najbolj razširjeni motorji z notranjim zgorevanjem; po načinu dovajanja goriva in zgorevanja se razlikujejo: a) motorji z uplinjači: bencin in benzen, superbencin, normalni bencin, neosvinčeni bencin, utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, alkohol; b) dizelski motorji: plinsko olje idr. lahka olja, tj. sestavine nafte z vrelišči med 200 °C in 400 °C (npr. petrolej); včasih jim primešajo ogljikov prah ali naravna olja (npr. olje oljne repice); c) reakcijski motorji: npr. hidrazin idr.; č) raketni motorji (raketa): tekoči vodik, hipergoli; 3. plinasta pogonska goriva: zemeljski in naftni plin, pogonski plini. Za pogon večjih cestnih vozil (avtobusov, tovornjakov) so nekdaj uporabljali plin, ki je nastajal pri suhi destilaciji lesa v plinskem generatorju. Agregatno stanje goriva se pogosto spremeni tik pred uporabo; npr. naftni plin utekočinijo (da zmanjšajo prostornino), nato pa se pred vstopom v motor razpne in ponovno uplini.
Dostopnost