mangrove, vegetacija drevesastih močvirskih rastlin; obsežna območja neprehodnih gozdov ob plitkih, blatnih tropskih (deloma subtropskih) obrežjih in ustjih rek; posebej pestre so indomalajske mangrove. Med oseko se drevesa dvigujejo nad vodo, plima jih poplavi do krošenj; posebne prilagoditve na bibavične razmere: podporne korenine za učvrstitev v podlago; dihalne korenine zagotavljajo preskrbo s kisikom, saj so blatna tla slabo prezračena; plodovi so živorodni; na materinski rastlini vzkali tudi do 50 cm dolga, betičasta korenina, plodovi nato odpadejo in se zavrtajo v blato. V mangrovah prevladujejo predstavniki družine Rhizophoraceae, mdr. korenovnik (Rhizophora) na zunanjih območjih mangrove, zgornji deli podpornih korenin rabijo tudi za dihanje (dihalne korenine); pri rodovih brugvijer (Bruguiera) in Ceriops poganjajo dihalne korenine iz tal. Lubje nekaterih vrst vsebuje grenčine, druge imajo užitne plodove in oljnata semena.

Sorodna gesla: Calophyllum | dihalne korenine | kalitev | korenina | obalno rastlinstvo | pragozd | seme | živoroden


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek