spektrometer, naprava za opazovanje in zapisovanje spektrov. Optični spektrometer meri in registrira absorbirano, emitirano ali sipano svetlobo, ki jo prepusti preiskovana snov. Spekter vzorca je zapis jakosti absorbirane in sipane svetlobe v odvisnosti od valovne dolžine. Uporablja se za fizikalno-kemično analizo. Svetlobni snop iz ustreznega izvora razkloni s prizmo ali uklonsko mrežico. Spektrometer s prizmo izkorišča lastnost nekaterih snovi, da je njihov lomni količnik odvisen od valovne dolžine svetlobe. Spektrometer z uklonsko mrežico vsebuje vrtečo se uklonsko mrežico, ki različno močno razkloni vpadlo svetlobo. Kolimator in ozka zaslonka v obliki zareze izsejeta enobarven vzporeden snop svetlobe, delujeta kot monokromator. Svetlobo zaznava fotocelica in v elektronski ojačevalnik pošlje signal, ki po napetosti ustreza jakosti posameznega dela svetlobe. Glede na opazovano območje valovnih dolžin ločimo infrardeči, vidni, ultravijolični ali rentgenski spekter. Pri Ramanovi spektroskopiji opazujejo svetlobo, ki se na vzorcu siplje v pravokotni smeri glede na vpadlo svetlobo. Pri laserski spektroskopiji kot izvor svetlobe z veliko jakostjo uporabljajo laser, navadno barvilni laser z nastavljivo valovno dolžino izstopne svetlobe. Nekateri spektrometri ne merijo porazdelitve jakosti sevanja po valovnih dolžinah. Masni spektrometer meri porazdelitev števila delcev, ki npr. izhajajo iz razpadajoče kemične snovi zaradi ionizacije ali iz radioaktivnega izotopa, po njihovih masah.
Dostopnost