Chateaubriand [šatobriján], François René de, vikont, francoski pisatelj, *4.9.1768 Saint-Malo, †4.7.1848 Pariz; 1791 emigriral v Severno Ameriko, 1803/04 poslanik in Napoleonov minister, pozneje njegov nasprotnik in privrženec Burbonov. Predstavnik francoske zgodnje romantike, velik vpliv na V. Hugoja in A. de Lamartina; z novelami in romani Atala (1801; sl. 1926), René (1902), Mučeniki (Les Martyrs, 1909) ter z zgodovinsko-političnimi in religioznimi eseji utiral pot romantiki v Franciji. V duhu tradicije napisan esej Genij krščanstva (Le Génie du christianisme, 1902) je estetizirajoča apologetika katoliškega krščanstva kot matere lepih umetnosti in književnosti. Svojo osebo je v razkošni retorični preobleki stiliziral v Spominih z onkraj groba (Mémoires d'Outre-Tombe, 1848–50).