kalcij (latinsko calcium), simbol Ca, dvovalentni kemijski element, vrstno število 20, atomska masa 40,08; srebrno bela, zelo mehka, lahka kovina (Mohsova trdota 1,5), gostota 1,53 g/cm3. Prvič ga je 1808 izoliral H. Davy. Brez dostopa zraka se tali pri 851 °C in izpari pri 1482 °C. Kalcij je poleg železa in aluminija najpogostejša kovina zemeljske skorje in je sestavina več kot 700 mineralov. V naravi je predvsem kot kalcijev karbonat (apnenec), kalcijev fluorit (fluorit), kalcijev sulfat (mavec), apatit in kalcijev oksid v granitu, dionitu, sienitu in bazaltu (9 %). Kalcij je kemijsko reaktiven in rad tvori kemijske spojine. Kovina se dobi elektrolitsko iz taline kalcijevega klorida na železovi katodi. Uporablja se kot redukcijsko sredstvo pri taljenju bakra, niklja in redkih kovin, za sušenje alkoholov, pripravljanje visokega vakuuma, čiščenje žlahtnih plinov, kot dodatek kovinam za ležaje (za železniške osi) in pri pripravi trajnejših električnih uporovnih žic in akumulatorjev. Druge kalcijeve spojine so: kalcijev karbid (karbidi), CaC2, ki ob prisotnosti vode razpade na acetilen in kalcijev hidroksid; pridobivajo ga v rotacijskih pečeh s segrevanjem apnenca in koksa pri ok. 2500 °C v električnem obloku; uporablja se za pridobivanje dušikovega apna ali za varjenje in razsvetljavo, kalcijev hidrogensulfat(IV), zastarelo kalcijev bisulfit, Ca(HSO3)2 – v vodni raztopini kalcijeva bisulfitna lužnica – se uporablja za pripravo sulfitne celuloze iz lesa pri ok. 140 °C in tlaku 6 bar, kalcijev klorid, CaCl2 · 6H2O (v brezvodni obliki, CaCl2, intenzivno veže vodo in se zato uporablja kot sušilno sredstvo, v hladilnih zmeseh kot sredstvo proti zmrzovanju, v medicini pri pomanjkanju kalcija, ozeblinah), kalcijevi fosfati (kalcijev dihidrogenfosfat(V), primarni kalcijev fosfat, Ca(H2PO4)2, je v zmesi z mavcem na trgu kot superfosfat; kalcijev hidrogenfosfat(V), sekundarni kalcijev fosfat, CaHPO4, se uporablja kot hranilno apno in v medicini, npr. pri zlomih kosti, protinu, rahitisu; trikalcijev fosfat(V), terciarni trikalcijev fosfat, Ca3(PO4)2, je sestavina t. i. Thomasove moke; iz kalcijevega sulfida, CaS, pripravljajo svetilne barve in kalcijeve polisulfide, ki se (npr. žveploapnena brozga) uporabljajo za zaščito rastlin; žvepleno mleko in žveplena pasta se uporabljata za zdravljenje kožnih bolezni; kalcijev nitrat(V), Ca(NO3)2, je higroskopična, bela snov, nastane v živinskih hlevih zaradi amoniaka v zraku kot t. i. zidni soliter). Enak proces, sicer na umeten način, poteka pri pridobivanju norveškega apnenega solitra (norveški soliter), ki se uporablja kot umetno gnojilo. Kalcijeve spojine so nepogrešljive sestavine vseh živih bitij (npr. kosti, lupin, ohišij). Človeški organizem potrebuje kalcij za gradnjo trdne kostne substance (ok. 1 kg kalcija v obliki kalcijevega fosfata), kot sestavino elektrolitskega ravnovesja (9–11 mg/100 cm3), pri strjevanju krvi, pri pomirjajočem učinku na živčno vzdražljivost mišic; pri pomanjkanju kalcija se pojavijo krči (tetanija). Kalcij pospešuje aktivnost srčne mišice, uporablja se kot sredstvo proti alergijam. Telo dobi zadostno količino kalcija s prehrano.
Dostopnost