Novi južni Wales (New South Wales [njú sáu̯t vêjls]), zvezna država v jv. Avstraliji, 801.600 km2, 6,4 mln. preb., glavno mesto Sydney. Od V proti Z je najprej ozka in rodovitna obalna ravnina, nato Veliko razvodno gorovje (s planotami pogorij New England Range na S in Blue Mountains na J), potem pa se svet prevesi v notranjost proti Veliki arteški kotlini z reko Murray (mejna reka z državo Viktorija) in njenima pritokoma Murrumbidgee in Darling. Zime so mile, poletja zelo vroča; skromna količina padavin že na obali, v notranjosti pa celo manj kot 200 mm. Kmetijstvo: v s. obalnem pasu pridelujejo sladkorni trst, banane, ananas, na J in Z pšenico, koruzo, krmne rastline, na namakalnem območju Riverina riž in sadje; pomembna je živinoreja (mlečna), predvsem ovčereja. Veliko rudno bogastvo: velike zaloge premoga med Wollongongom na J in Newcastlom na S, zlato, srebro, baker, svinec in cink. Novi južni Wales je najbolj industrializirana avstralska zvezna država, težka industrija zlasti v krajih Newcastle in Woolongong/Port Kembla, industrija končnih izdelkov v Sydneyju.
Zgodovina: 1778 so ustanovili kazensko kolonijo Port Jackson, od 1901 je ta država članica Avstralske zveze.
Dostopnost