slikanje na steklo, slikanje z nepresevnimi barvami na hrbtno stran steklene plošče. Najstarejši primeri so znani iz 14. st. V 18. st. se je slikanje na steklo razvilo v ljudsko nabožno umetnost. Značilen izdelek so slike na steklu kot okrasna sestavina kmečkega doma (pri bogkovem kotu), ki naj bi jih v Slovenijo prinesli krošnjarji iz srednje Evrope (Nemčije, Češke, Slovaške). Na steklo so slikali v samouških in poklicnih lokalnih slikarskih delavnicah (v Sloveniji npr. v Selcah nad Škofjo Loko). Slike na steklo na splošno veljajo za izdelek ljudske likovne umetnosti: v likovnem pogledu je značilno prevzemanje predlog s trdno kompozicijo, nabožna motivika, uporaba žarečih barv.