odvzem premoženjske koristi, ukrep kazenskega prava, ki temelji na splošnem pravnem načelu, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, do katere je prišel protipravno (npr. z goljufijo, preslepitvijo ali tatvino). Storilcu kaznivega dejanja je treba vedno odvzeti premoženjsko korist, pod določenimi pogoji pa se lahko vzame tudi osebam, na katere je bila prenesena. Storilčevim bližnjim sorodnikom se premoženjska korist odvzame, razen če dokažejo, da so zanjo plačali celotno vrednost. Pod določenimi pogoji se premoženjska korist odvzame tudi pravnim osebam.
Dostopnost