Termania - Veliki splošni leksikon

Tonga (uradno ime Pule'anga Fakatu'i 'o Tonga [tongansko], Kingdom of Tonga [angleško], Kraljevina Tonga), majhna otoška država v Polineziji, Oceanija, v. od Fidžija in j. od Samoe.

časovni pas	srednjeevropski čas + 12 ur
površina	650 km2 (z morjem 600.000 km2), S–J 750 km
prebivalstvo	98.000, 151 preb./km2, letna rast 0,9 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto	Nuku'alofa, 24.700 preb., na s. obali največjega otoka Tongatapu v j. delu države
upravna razdelitev	5 upravnih enot
članstvo v organizacijah	OZN (od 1999), Britanska skupnost narodov, SPC, SPF, AKP
uradni jezik	tonganski in angleški
denarna enota	paanga (oznaka TOP)

Naravne razmere
Vzporedna niza otokov potekata od S proti J in ležita na podmorskem hrbtu z. od Tongovskega jarka, skupaj več kot 200 otokov, v več skupinah: Vava'u na S, Ha'apai in Nomuka v sredini, Tongatapu na J (z istoimenskim glavnim otokom, 257 km2); državi pripada še nekaj osamljenih otokov na Z (npr. Tofua, Late in Niuafo'ou). Otoki so večinoma iz koralnih apnencev, hriboviti otoki z. niza so vulkanski (Kao je visok do 1031 m). Podnebje je tropsko oceansko (na leto 1700–3000 mm padavin; povprečna letna temperatura na J 22 °C, na S 25 °C). Na vulkanskih otokih tropski deževni gozd, na nižjih otokih rastejo predvsem kokosove palme in pandanus.

Prebivalstvo
Velik del prebivalstva živi na največjem otoku Tongatapu. Otoški prebivalci so večinoma Polinezijci, poleg njih Evropejci, mešanci in priseljenci z drugih tihooceanskih otokov; tonganski jezik je glavni jezik otočja. Zaradi velike brezposelnosti je veliko Tongancev na delu v tujini. Tri četrtine prebivalcev je metodistov, drugo so kristjani, predvsem katoličani. Obvezno devetletno osnovno šolanje.

Državna ureditev
Po (večkrat spremenjeni) ustavi iz 1875 je Tonga ustavna monarhija. Vodja države in nosilec izvršne oblasti je kralj, ki imenuje predsednika vlade in kronski svet. Enodomni parlament sestavlja 30 članov: deset članov kronskega sveta, devet plemičev, dva guvernerja in devet poslancev, ki jih izvoli ljudstvo za tri leta. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Prebivalstvo se preživlja večinoma s kmetijstvom. Za lastne potrebe pridelujejo tropske gomoljnice (predvsem jam, taro, maniok, sladki krompir), melone in kokosove orehe. Izvažajo banane, vanilijo in ribje izdelke. V živinoreji je najpomembnejša prašičereja. Veliko živil morajo uvažati. Najpomembnejše trgovinske partnerice so Nova Zelandija, Avstralija in Japonska. Industrija je slabo razvita; v majhnih podjetjih predvsem predelujejo kmetijske pridelke, imajo tudi pivovarno. Pomembna je umetna obrt. Otoki so povezani z ladijskimi in letalskimi progami. Najpomembnejši čezmorski pristanišči sta Nuku'alofa in Neiafu; mednarodno letališče je Fua'amotu na Tongatapuju. Pomemben vir dohodka postaja turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	141 mln. USD, 1440 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 30 %, industrija 10 %, storitvene dejavnosti 60 %
uvoz (2000, ocena)	70 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	9,3 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	57,5 mln. USD

Zgodovina
Otoke na S sta 1616 odkrila Nizozemca Schouten in Le Maire. Temelje moderne kraljevine Tonge je postavil kralj George Tupu I. (1845–93). 1900 je Tonga postala britanski protektorat. Med vladavino kralja Tupuja II. (1893–1918), kraljice Salote Tupu III. (1918–65) in v prvih letih vladanja kralja Tupuja IV. (od 1965) je bila v pristojnosti Velike Britanije tudi zunanja politika. 4.6.1970 je Tonga postala neodvisna država. Po 1990 vse ostrejše zahteve po demokratizaciji. 1992 ustanovljeno Gibanje za demokracijo; zahtevalo je reformo ustave in omejitev moči kralja in plemstva. 1993 si je na volitvah v zakonodajno skupščino zagotovilo šest (od devetih) poslanskih mandatov (poslance izvoli ljudstvo), vendar je v parlamentu kljub temu manjšina. Ustavne spremembe 2003 so moč kralja le še okrepile.

Sorodna gesla: Nuku'alofa | Polinezija | Tongovski jarek

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek