1. Washington ([vášington], po G. Washingtonu), poštna oznaka WA, okrajšava Wash., zvezna država na SZ ZDA, ob tihooceanski obali, 176.479 km2, 5,9 mln. preb., glavno mesto Olympia. Washington obsega dele Obalnih gorskih verig, Kaskadnega gorovja ter Kolumbijske planote; več kot polovico ozemlja pokrivajo gozdovi, več narodnih parkov. Pomembna je govedoreja, poleg tega ovce, prašiči, perutnina in konji; pridelujejo pšenico, krompir, hmelj, povrtnine, sadje; rudniki premoga, cinka, svinca, zlata, srebra, bakra in urana; lesno gospodarstvo, papirna, strojna, kovinska (mdr. aluminijska), kemijska industrija. Jezovi na reki Kolumbija za pridobivanje električne energije in za umetno namakanje (Grand Coulee Dam); obalno ribištvo (lososi). Državna univerza v Seattlu, več drugih univerz.
Zgodovina: Evropejci so se prvič naselili 1810, od 1853 zvezno ozemlje, od 1889 zvezna država ZDA.
Sorodna gesla: Everett | Hanford | Kaskadno gorovje | Kolumbija | Kolumbijska planota | North Cascades | Obalne gorske verige | Olympia | Seattle | Spokane | Tacoma | Washington, George | Yakima2. Washington, Washington DC, glavno mesto in sedež vlade ZDA, na sv. bregu reke Potomac, jz. od mesta Baltimore, 572.000 preb. (aglomeracija 4,8 mln.), več kot 70 % črncev; sestavni del zveznega Kolumbijskega okrožja. Sistematično zgrajeno mesto ima velike parke, široke ulice, številne vladne zgradbe (Bela hiša, Kapitol, Pentagon), narodni arhiv, knjižnice in muzeje; šest univerz (med njimi Georgetown, George Washington in Howard), sedež številnih znanstvenih inštitutov (mdr. Smithsonian Institution); sedež katoliške nadškofije. Po drugi svetovni vojni veliko priseljevanje črnega prebivalstva (prvi črnski župan); najpomembnejša gospodarska panoga so storitvene dejavnosti (zvezni uradi); prometno vozlišče, pomemben je turizem.
Zgodovina: mesto je bilo ustanovljeno 1790, od 1800 sedež vlade.
Dostopnost