kitolov, kite lovijo s posebnimi ladjami, opremljenimi s posebnimi harpunami (prvi je lovil kite s harpunami Norvežan Sven Foyn 1865); kite zadržijo na plovilih, napolnjenih z zrakom, dokler ne prispejo ladje, ki so opremljene za predelavo. Posledica kitolova je zmanjšanje števila teh živali, lahko pa tudi propad vrste; lovci so obogateli s prodajo olja in mesa kitov. Japonci, Norvežani in Rusi so v kitolovu še vedno vodilni. Mednarodna komisija se poskuša dogovarjati o loviščih, številu kitov, ki bi jih bilo dovoljeno uloviti, ter varstvenih dobah; 1986 je izdala prepoved kitolova predvsem na Antarktiki, da bi preprečila popolno iztrebljenje kitov na tem območju; decembra 1994 pa je začel veljati sporazum o zavarovanem območju za kite ob j. tečaju. Popoln nadzor je težko izvedljiv, razen nadzor nad kiti, ki jih opazujejo v znanstvene namene. Poostreno nadzorujejo tudi različne organizacije za varstvo narave, npr. Greenpeace. Japonska in Norveška kljub protestom nadaljujeta kitolov na zavarovanem območju.
Dostopnost