kadmij (latinsko cadmium), simbol Cd, navadno dvovalentni kemijski element, vrstno število 48, atomska masa 112,41, podoben cinku. Kadmij je srebrno bela, duktilna, mehka kovina. 1817 ga je odkril F. Stromeyer v cinkovem oksidu: je element v drugi stranski skupini periodnega sistema, gostota 8,65 g/cm3, tališče 321 °C, vrelišče 766 °C. Kemijsko čist je kislinsko obstojen, zato ga pogosto uporabljajo za protikorozijsko zaščito (kadmiranje, galvanski nanos). V naravi je v obliki kadmijeve svetlice (greenockit) mdr. na Češkem, Škotskem, v Pensilvaniji, kot kadmijev karbonat v jz. Afriki (ležišča Otavi). Pridobivajo ga iz cinkove svetlice (ki vsebuje do 0,2 % kadmija) ali cinkovega karbonata (galmei, do 5 % kadmija). Elektrolitsko pripravljen čist kadmij se uporablja za absorpcijo nevtronov v jedrskih reaktorjih, z dodatkom bakra, niklja in srebra nastane dragocena ležajna kovina, s svincem in kositrom pa zlitina za spajkanje lahkih kovin (Woodova kovina). Kadmijev bromid, kadmijev klorid in kadmijev jodid se uporabljajo v fotografiji, kadmijev oksid za galvanske prevleke in glazure, kadmijev sulfat v Westonovem členu (normalni členi). Čist kadmijev sulfid se uporablja kot kadmijevo rumenilo, pomešan s cinkovim sulfidom in kadmijevim selenidom pa kot kadmijev oranžni pigment oz. kadmijev rdeči pigment za slikarske barve, kot barva za gumo in emajl ter za pripravo rdečega stekla in svetilnih snovi. S kadmijevim volframatom pripravijo barvne fluorescenčne snovi. Kadmij je zelo strupen (bolezen itai-itai na Japonskem – izguba trdne kostne mase zaradi kadmija v odpadnih vodah).
Dostopnost