ekstrakcija [latinsko], 1. splošno:izruvanje, izvlečenje, npr. izdrtje zoba.2. kemija:postopek ločevanja zmesi s primernimi topili (ekstrakcijska sredstva). Maščobe in olja lahko iz rastlinskih tkiv izločijo (ekstrahirajo) z organskimi topili (npr. eter, bencin, benzen). Najbolj znan ekstrakcijski aparat je odkril Franz von Soxhlet (1848–1926).
Sorodna gesla: etilacetat | kostno olje | maščobe in maščobna olja | Soxhletov aparat | stresanje3. tehnika:ekstrakcija s topilom, postopek, pri katerem z organskim topilom, ki ni topno v vodi, iz vodne raztopine selektivno izločijo neko snov. Uporablja se npr. v jedrski tehniki pri predelavi izrabljenega jedrskega goriva (postopek purex) za ločevanje urana in plutonija od drugih cepitvenih produktov.
Dostopnost