rubež, pravno dejanje, s katerim se izvede izvršilni postopek na premične stvari in terjatve dolžnika z namenom poplačila upnika. Rubež premičnih stvari izvede sodni izvršitelj z odvzemom ali tako, da ob popisu stvari označi, da so zarubljene, rubež terjatev in drugih premoženjskih pravic pa s sklepom sodišča, ki opravlja izvršbo.

Sorodna gesla: izvršilni postopek | načelo varstva dolžnika | prisilna izterjava | sodni izvršitelj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek