črni premog (kameni premog), vrsta zelo pooglenelega premoga, ki vsebuje 80–96 % ogljika. Nastal je pretežno pred 300 mln. let (v karbonu) s pooglenitvijo gostih močvirskih gozdov, ki so jih zemeljski premiki potisnili globoko pod površje Zemlje in stisnili v plasti.
Po deležu hlapljivih sestavin in ogljika (C) razlikujemo: dolgoplameni premog (80 % C), plinski premog (85 %), mastni premog (88 %), kovaški premog (90 %), suhi premog (92 %), antracit (96 %). Pri še večji pooglenitvi nastane grafit. Kurilna vrednost črnega premoga je 27.000–34.000 kJ/kg.
Pomembna ležišča: Porurje, Posarje, Gornja Šlezija, srednja Anglija, v nekdanji ZSSR Donski in Kuzneški bazen, na Kitajskem Mandžurija, v ZDA Apalači in območje srednjega toka Misisipija.
Kopljejo ga predvsem v rudnikih, redko pa na dnevnem kopu. Uporablja se kot gorivo, za pridobivanje električne energije in kot surovina za kemijsko industrijo.

Sorodna gesla: antracit | dnevni kop | grafit | karbon | katran črnega premoga | koksni premog | kovaški premog | kurilna vrednost | mastni premog | oglenina | plast | plinski premog | pooglenitev | premog | suhi premog | uplinjanje premoga | utekočinjanje premoga


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek