Termania - Veliki splošni leksikon

Egipt (Mişr, uradno ime al Ǧumhūriyya al Miṣriyya al 'Arabiyya, Arabska republika Egipt, 1958–71 Združena Arabska republika), država v sv. Afriki, s Sueškim prekopom in Sinajskim polotokom je Egipt naravni most med Afriko in Azijo; na S meja Sredozemsko, na V Rdeče morje.

časovni pas	srednjeevropski pas + 1 ura, poletni čas
površina	1,001.449 km2, S–J 1050 km, V–Z 1100 km
prebivalstvo	67,2 mln., 67 preb./ km2, letna rast 2,0 %, življenjska doba 63 let
glavno mesto	Kairo, 6,8 mln. preb., 30 m nad morjem, na obeh bregovih Nila
upravna razdelitev	27 provinc
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna član skupaj s Sirijo), AU, Arabska liga, Skupni arabski trg, OAPEC, Organizacija držav ob Nilu, OIC
uradni jezik	arabski; v trgovini tudi angleški
denarna enota	džunaj/funt (oznaka EGP)

Naravne razmere
Pusto uravnano Libijsko puščavo na Z in do 2000 m visoko gorato Vzhodno puščavo ločuje 5–25 km široka dolina Nila. Severno od Kaira se razširi reka s številnimi rokavi v razvejano delto, ki skupaj s sredozemsko obalo oblikuje t. i. Spodnji Egipt (30.000 km2), dolino Nila med Kairom in Naserjevim jezerom nad Asuanom pa imenujemo Zgornji Egipt. Sestavni del Egipta je tudi Sinajski polotok z neporaslim Sinajem (2637 m), v. od Sueškega prekopa oz. zaliva. Rodovita rečna dolina Nila z delto je pravzaprav edino za življenje primerno večje območje Egipta, saj je preostalih 96 % površine negostoljuben puščavski svet. Zunaj tega območja so za naselitev primerne samo manjše oaze v Libijski puščavi (Kharga, Dakla, Farafra, Baharija, Siwa). Podnebje je vroče puščavsko, zimske padavine so značilne samo za sredozemsko obalo, j. od Kaira padavin skorajda ni. Med marcem in junijem piha vroč veter hamsin (puščavski viharji). Naravno rastje je bujnejše samo v dolini in delti Nila: akacije, datljeve palme, rožičevci idr.; drugod prevladujejo trnovo grmičevje, posamezni šopi trave in puščavske stepe.

Prebivalstvo
Kmečki felahi (70 % prebivalcev) in Kopti (6 % prebivalcev) so potomci starih Egipčanov; beduini v puščavah so arabskega rodu. V Egiptu živijo tudi potomci Turkov in pripadniki različnih evropskih narodov (Grki, Italijani); na J živijo Nubijci in Sudanci. Največji problem države je povečevanje števila prebivalcev (od 1950 se je prebivalstvo podvojilo, v enakem obdobju pa so pridobili samo 15 % novih kmetijskih površin). Vsakih deset mesecev se število prebivalcev poveča za 1 mln. Delta Nila je eno najgosteje poseljenih območij na svetu. Nekdaj krščanska država je pod Arabci postala prava trdnjava islama, več kot 93 % prebivalcev je muslimanov, slabih 7 % pa kristjanov (večidel kopti). Od 1923 je šolanje obvezno, vendar je še vedno več kot polovica odraslih nepismena (posebej ženske). V zadnjih letih se hitro povečuje predvsem število poklicnih šol. Od 12 univerz jih je pet v Kairu, med njimi ameriška (ustanovljena 1919) in več kot tisoč let stara univerza El Azhar, središče islamske učenosti.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1971 (s spremembami 1980) je Egipt predsedniška republika; narodna skupščina predlaga predsednika države, ki ga ljudstvo na neposrednih volitvah izvoli za šest let. Predsednik države imenuje ministrskega predsednika in kabinet. Zakonodajno oblast ima parlament oz. narodna skupščina; sestavlja jo 454 poslancev (deset jih imenuje predsednik države). Od 1980 imajo v Egiptu večstrankarski sistem; najmočnejša stranka je Narodnodemokratska stranka. Vodilni sloj (oficirji, intelektualci) socialistične revolucionarne usmeritve je v 50. in 60. letih s številnimi reformami (nacionalizacija industrije, agrarna reforma itd.) omogočil, da je Egipt prevzel vodilno vlogo med arabskimi državami. V 70. letih je sledila pragmatična usmeritev v politiki in gospodarstvu. V zadnjih letih se je okrepil islamski fundamentalizem; zavzemanja za ustanovitev islamske države. Pravosodje temelji na islamskih zakonih. Sedež vrhovnega sodišča je v Kairu. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Kljub hitri in močni industrializaciji je s 40 % vseh zaposlenih kmetijstvo ohranilo vodilno vlogo v gospodarstvu države. Za kmetijstvo so primerni samo 3 % celotne površine države. Preproste oblike kmetijstva in enostavna tehnika namakanja z jezovi in razvejanim sistemom prekopov omogočajo na rodovitnih aluvialnih tleh ob Nilu dve do tri letine na leto. Ko so 1971 zgradili Asuanski jez na Nilu, se je rodovitno blato začelo kopičiti nad jezom, rodovitnost doline in delte Nila se je zmanjšala, zato pa se je povečala uporaba umetnih gnojil; zaradi jezu so nastale tudi težave, ker je prst začela postajati slana. V poljedelstvu je pomembno pridelovanje žit (koruza, pšenica, riž, proso), bombaža, sladkornega trsta, krompirja, fižola, oljnic, zelenjave, sadja in vina, krmnih rastlin, oljk in datljevih palm. V živinoreji so pomembne evropske domače živali, kamele in indijski bivoli; ribolov v Nilu, zajezitvenem Naserjevem jezeru, vodnih prekopih in ponekod na obali. Naravna bogastva so slabo izkoriščena. Pomembno je črpanje nafte pri Sueškem zalivu, na Sinajskem polotoku in v Katarski depresiji. Pridobivajo tudi zemeljski plin, železovo rudo (Asuan, oaza Baharija), mangan (Sinaj), fosfate (v puščavah), azbest in sol. Egipt je med najbolj industrializiranimi državami v Afriki. Poleg tradicionalne živilske in tekstilne industrije so pomembni še: železarstvo in jeklarstvo, pridobivanje cementa in aluminija, strojna, kemijska in elektroindustrija ter proizvodnja motornih vozil. Za energetiko so pomembne termoelektrarne (nafta, zemeljski plin) in asuanska hidroelektrarna. Država izvaža nafto in naftne derivate, bombaž in izdelke iz bombaža, uvaža pa stroje in industrijsko opremo, motorna vozila in živila (50 % vseh potrebnih živil). Država ima v trgovinski bilanci ves čas primankljaj. V prometu je najpomembnejše železniško omrežje, sicer najstarejše v Afriki. Zgoščeno je v dolini in delti Nila. S podvodnim predorom pod Sueškim prekopom je afriški Egipt povezan z Sinajskim polotokom. Zelo pomemben je ladijski promet po Nilu (do Asuana) in Sueškem prekopu, pa tudi po drugih prekopih. Mednarodni promet skozi Suez prinaša pomemben zaslužek. Največje pristanišče je v Aleksandriji, mednarodna letališča so v Kairu, Aleksandriji in Luksorju. Egipt je klasična turistična država, vsako leto jo obišče ok. 1,5 mln. turistov; privlačni so predvsem piramide v Gizi in templja v Karnaku in Luksorju.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	98,8 mlr. USD, 1470 USD na prebivalca
delež po panogah (2001)	kmetijstvo 14 %, industrija 30 %, storitvene dejavnosti 56 %
uvoz (2001, ocena)	164 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	7,1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	29 mlr. USD

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek