Gran Chaco [∼ čáko], pokrajina v Južni Ameriki, med v. vznožjem osrednjega dela Andov in reko Paragvaj, ok. 800.000 km2; proti J prehaja v severnoargentinske Pampe, na S v vzhodnobolivijsko hribovje in Llanos de Chiquitos. Severno od argentinsko-paragvajske mejne reke Río Pilcomayo je še skoraj nedotaknjen Chaco Boreal; malo padavin, težko prehoden trnast gozd, v notranjosti le nekaj obdelanih oaz in redka kmetijska območja na obrobju; poseljen s skupinami nomadskih Indijancev; nekdaj dragocen les kebračo za proizvodnjo tanina danes skoraj ni več zanimiv. V vojni za Chaco (1932–35) sta se zanj borila Bolivija in Paragvaj. Chaco Central je v Argentini, med rekama Río Pilcomayo in Río Bermejo, in je podnebna in rastlinska meja med tropskim Chacom Boreal in subtropskim Chacom Austral; s krčenjem gozdov se vse bolj spreminja v grmičje in travne planjave, deloma močvirno. Kolonisti so začeli vanj prodirati šele po prvi svetovni vojni; sečnja lesa, živinoreja, na J pridelovanje bombaža, koruze, sladkornega trsta, prosa, manioka, sadja, lucerne (trave alfalfa), konoplje in tobaka.
Dostopnost