rehabilitacija [latinsko],
1. splošno: obnova prvotnega stanja.
2. pravo: vrnitev pravic, izgubljenih zaradi obsodbe za kaznivo dejanje. Zakonska rehabilitacija: razen obsodbe na 20 let zapora se po preteku predpisanih rokov (1–15 let, glede na vrsto in dolžino izrečene sankcije) izbrišejo obsodbe iz kazenske evidence; sodna rehabilitacija: na prošnjo obsojenca se obsodba izbriše, če je pretekla polovica roka za zakonsko rehabilitacijo in če v tem času ni storil kaznivega dejanja. Z izbrisom iz evidence velja za neobsojenega.

Sorodna gesla: kazenska evidenca | razglasitev
3. medicina: zdravljenje, ki usposablja za samostojno življenje po poškodbah, boleznih ali zasvojenosti. Obsega fizioterapijo, delovno terapijo in psihoterapijo. Rehabilitacija poteka pogosto v posebnih središčih in ob skupnem delu strokovnjakov z različnih medicinskih področij, posebej ortopedije in psihoterapije.

Sorodna gesla: prekvalifikacija | rehabilitacijski šport | rekonvalescenca | zaposlitvena terapija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek