amoniak, kemijska spojina dušika in vodika (NH3), brezbarven plin, ki sili k solzenju. V vodi se topi, nastala raztopina je bazična. Amoniak lahko pod visokim tlakom utekočinimo, pri –33,4 °C vre in okolici odvzema toploto. Zaradi teh lastnosti ga uporabljajo pri hladilnih napravah. S kislinami tvori amonijeve soli (amonijev ion). Problem priprave amoniaka iz dušika in vodika sta rešila C. Bosch in F. Haber. Po Haber-Boschevem postopku je sintetiziranega 70 % vsega amoniaka na svetu. Dušik in vodik pridobijo v generatorju s koksom, prek katerega izmenoma vodijo zrak in vodno paro. V kontaktni peči pri 500 °C in tlaku 200 bar dušik in vodik očistijo vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida. V kontaktni peči pri temperaturi 500 °C in tlaku 200 bar ob prisotnosti katalizatorske zmesi iz železa in aluminijevega oksida nastane amoniak. Amoniak je pomembna snov za pridobivanje gnojil in dušikove(V) kisline.

Sorodna gesla: amini | amoniakova voda | amonijev ion | amonijev klorid | atomska ura | Bosch, Carl | dušik | dušikova(V) kislina | ekskrecija | Frank, Adolf | generatorski plin | gnojila | Haber-Boschev postopek | Haber, Fritz | hidridi | hladilni stroj | kanalski plin | kemijska sinteza | kemijska tehnologija | koksarna | Neßlerjev reagent | nitridi | plinska voda | premog | Priestley, Joseph | salmiakov cvet | talne bakterije | visokotlačna kemija | vodik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek