• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Slovenija (uradno ime Republika Slovenija), država v srednji Evropi, na stiku alpskega, dinarskega, panonskega in jadranskega sveta, med Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Jadranskim morjem.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 20.273 km2, S–J 164 km, Z–V 248 km
prebivalstvo 2,0 mln., 98 preb./km2, letna rast 0,1 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto Ljubljana, 258.873 preb., 300 m nad morjem, ob Ljubljanici, sredi Ljubljanske kotline, na meji med Ljubljanskim poljem in Ljubljanskim barjem
upravna razdelitev 193 občin; vodijo jih občinski sveti in župani
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), OVSE (od 1992), Svet Evrope (od 1993), MDS (od 1993), STO (od 1994 oz. 1995), NATO (od 2004), EU (od 2004)
uradni jezik slovenski, na Primorskem tudi italijanski, ob meji z Madžarsko tudi madžarski
denarna enota tolar (oznaka SIT)


Naravne razmere
Na SZ so visokogorske alpske pokrajine (desetina ozemlja), zgrajene večinoma iz apnencev in dolomitov, v katere so reke izdolble globoke doline, v ledenih dobah pa so jih nato preoblikovali ledeniki; na Z Julijske Alpe s Triglavom (2864 m), navišjo goro v državi, ob meji z Avstrijo Karavanke z najvišjim vrhom Stolom (2236 m), j. od njih Kamniško-Savinjske Alpe z najvišjim vrhom Grintovcem (2558 m). Alpski svet na J v širokem loku obdajajo predalpske pokrajine (tretjina ozemlja) hribovij in gričevij (Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko hribovje na Z, Posavsko, Velenjsko, Konjiško hribovje, Ložniško, Hudinjsko gričevje na V, Strojna, Kozjak, Pohorje na SV) ter vmesnih kotlin (Savska in Savinjska ravan, Ljubljanska in Celjska kotlina), nasutih s prodom, peskom, z ilovico. Na SV in V so gosto poseljene in intenzivno obdelane panonske pokrajine (petina ozemlja) vinorodnih goric (Lendavske, Slovenske, Dravinjske gorice, Goričko, Voglajnsko, Zgornjesotelsko, Srednjesotelsko, Krško, Senovsko, Bizeljsko gričevje), nižjih hribovij (Haloze, Boč, Macelj) in vmesnih, za poljedelstvo pomembnih ravnin (Murska, Dravska, Krška ravan). Na J so dinarske pokrajine (četrtina ozemlja) hribovij, gozdnatih visokih in nižjih kraških planot (Idrijsko hribovje, Kambreško, Banjšice, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Vremščica, Javorniki, Snežnik, Krimsko hribovje, Bloke, Menišija, Velika gora, Stojna, Goteniška gora, Mala gora, Kočevski Rog, Poljanska gora, Suha krajina, Bela krajina, Gorjanci, Raduljsko hribovje) ter vmesnih kraških podolij in nižjih, nekraških pokrajin (Notranjsko, Pivško, Ribniško-kočevsko, Dolenjsko podolje, Ljubljansko barje, Dobrepolje, Velikolaščanska, Novomeška pokrajina). Na JZ so jadranske pokrajine (desetina ozemlja) flišnih gričevij (Goriška Brda, Vipavska dolina, Šavrinska brda, Brkini z dolino Reke) in nizkih kraških planot in podolij (Kras, Podgorski kras, Čičarija, Podgrajsko podolje). Podnebje je ob obali submediteransko z vročimi in sušnimi poletji ter blagimi zimami (Portorož: 1038 mm letnih padavin, povprečna januarska temperatura 4,5 °C, povprečna julijska temperatura 23,3 °C); v višjih predelih alpskega in dinarskega sveta gorsko z veliko padavinami, svežimi poletji, mrzlimi zimami (Radovljica: 1530 mm letnih padavin, povprečna januarska temperatura –1,1 °C, povprečna julijska temperatura 17,8 °C); v nižjih predelih alpskega in dinarskega sveta ter v panonskem svetu zmerno celinsko z malo padavinami, vročimi poletji, hladnimi zimami (Murska Sobota: 778 mm letnih padavin, povprečna januarska temperatura –2,7 °C, povprečna julijska temperatura 19,4 °C).
Vode: vse vodne površine v Sloveniji obsegajo 272,05 km2; največ je rek in potokov (122,83 km2) ter hudournikov (35,34 km2), medtem ko imamo zelo malo naravnih (34,16 km2) in umetnih jezer (37,51 km2), ribnikov (2,5 km2) in mokrišč (39,71 km2). V Sloveniji imamo 26.603 km vodnih tokov: 1964 km rek in 24.639 km manjših vodnih tokov. Najdaljše reke so Sava, Drava in Mura.
Rastje: v jadranskem svetu raste na flišu degradirani gozd puhastega hrasta ali gradna in jesenske vilovine, na apnencu toploljubni primorski gozd puhastega hrasta in črnega gabra; v dinarskem svetu je v višjih legah jelovo-bukov gozd, v nižjih podgorski bukov gozd; v alpskem svetu raste v najvišjih legah subalpinski smrekov gozd (zgornja gozdna meja 1600–1800 m), nižje na karbonatni podlagi gorski bukov gozd ter gozd bukve in trilistne vetrnice, na silikatni podlagi v višjih legah predalpski kisloljubni gozd jelke, bukve, bekice in v nižjih legah kisloljubni gozd jelke in okroglolistne lakote, v predalpskem svetu prevladuje kisloljubni gozd bukve in rebrenjače; v panonskem gričevju raste kisloljubni gozd bukve, kostanja, hrastov; nižinski gozd hrasta in belega gabra v medgorskih kotlinah in na ravninah je skoraj v celoti izkrčen.

Skrajne točke Slovenije

smer naselje, ime občina severna zemljepisna širina vzhodna zemljepisna dolžina
sever Budinci Šalovci 46° 53' 16° 14'
jug Damelj Črnomelj 45° 25' 15° 10'
vzhod Benica Lendava 46° 28' 16° 36'
zahod Robidišče Kobarid 46° 17' 13° 23'
geografsko središče Slovenije (GEOSS) Spodnja Slivna Litija 46° 07' 14° 49'
najvišja točka Triglav (2864 m) Kranjska gora 46° 23' 13° 50'
najgloblja točka rt Madona (–37 m) Piran 45° 30' 13° 30'


Prebivalstvo
1981–2002 je število prebivalcev naraščalo le na petini ozemlja, v povprečju za 0,2 % na leto; 2002 so bili: stopnja rodnosti 8,8 ‰, stopnja smrtnosti 9,3 ‰, naravni prirastek –0,5 ‰, stopnja priseljevanja 3,9 ‰, stopnja odseljevanja 2,4 ‰, selitveni prirastek 1,5 ‰. Najgosteje poseljena območja so Ljubljanska kotlina (2002 522 preb./km2), kjer na dvajsetini ozemlja živi četrtina prebivalcev Slovenije, in druge večje kotline in doline ter panonske in jadranske pokrajine. Prevladujejo majhna naselja: 50,7 % jih ima manj kot 100 preb., le 3,3 % več kot 1000 preb. Spolna sestava (2002): 51,5 % žensk, 48,5 % moških; starostna sestava: 21,9 % 0–19 let, 58,1 % 20–59 let, 20,0 % 60 let in več, povprečna starost moških 37,2 leta, žensk 40,6 let (demografski tip ostarelega prebivalstva); narodna sestava: 83,06 % Slovencev, 0,32 % Madžarov, 0,11 % Italijanov (avtohtoni manjšini), 1,98 % Srbov, 1,81 % Hrvatov itd.; verska sestava: 69,1 % katoličanov, 1,2 % protestantov, 0,6 % pravoslavcev, 0,6 % muslimanov, 0,1 % drugih, 5,3 % ateistov, 6,3 % neznano; izobrazbena sestava: 6,9 % nepismenih, 16,6 % brez osnovne šole, 26,1 % z osnovno šolo, 54,1 % s poklicno ali srednjo šolo, 12,9 % z višjo ali visoko šolo (univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru); druge sestave: 48,3 % aktivnega, 50,8 % mestnega, 5 % kmečkega prebivalstva.

Materni jezik prebivalcev Slovenije (1991 in 2002)

materni jezik 1991 2002
slovenski 1,690.388 88,3 % 1,723.434 87,7 %
italijanski 3882 0,2 % 3762 0,2 %
madžarski 8720 0,5 % 7713 0,4 %
romski 2752 0,1 % 3834 0,2 %
albanski 3903 0,2 % 7177 0,4 %
angleški 75 0,0 % 345 0,0 %
arabski – – 130 0,0 %
bolgarski 131 0,0 % 159 0,0 %
bosenski – – 31.499 1,6 %
češki 445 0,0 % 421 0,0 %
črnogorski – – 462 0,0 %
danski 4 0,0 % 20 0,0 %
francoski 73 0,0 % 206 0,0 %
grški 29 0,0 % 40 0,0 %
hrvaški 50.699 2,6 % 54.079 2,8 %
hrvaško-srbski 3208 0,2 % 126 0,0 %
kitajski – – 216 0,0 %
makedonski 4525 0,2 % 4760 0,2 %
nemški 1093 0,1 % 1628 0,1 %
nizozemski 27 0,0 % 74 0,0 %
poljski 309 0,0 % 267 0,0 %
romunski 295 0,0 % 251 0,0 %
rusinski 49 0,0 % 42 0,0 %
ruski 229 0,0 % 766 0,0 %
slovaški 163 0,0 % 294 0,0 %
srbski 18123 0,9 % 31.329 1,6 %
srbsko-hrvaški 80.325 4,2 % 36.265 1,8 %
španski – – 129 0,0 %
švedski 51 0,0 % 34 0,0 %
turški 172 0,0 % 226 0,0 %
ukrajinski 171 0,0 % 399 0,0 %
vlaški 55 0,0 % 45 0,0 %
drugi 2260 0,1 % 1588 0,1 %
neznano 41.199 2,2 % 52.316 2,7 %
SKUPAJ 1,913.355 100 % 1,964.036 100 %

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Državna ureditev
Po ustavi iz 23.12.1991 je Slovenija parlamentarna republika (neodvisnost je razglasila 26.6.1991). Glavni oblastni organi so: državni zbor (90 poslancev, voljenih za štiri leta), državni svet (40 članov, voljenih za pet let), predsednik republike, voljen za pet let, in vlada (predsednik vlade, podpredsednik vlade, ministri). Najvišje sodišče v državi je vrhovno sodišče; vedno odloča v senatu, število sodnikov pa je odvisno od pomembnosti zadeve (tri-, pet- ali sedemčlanski senat). Ustavno sodišče RS, najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sestavlja devet ustavnih sodnikov (devetletni mandat). Slovenska vojska se je ob osamosvojitvi razvila iz enot takratne teritorialne obrambe in narodne zaščite; vrhovni poveljnik je predsednik države. Ustava določa za moške splošno vojaško dolžnost, vendar tudi možnost civilnega služenja v primeru ugovora vesti.

Upravna ureditev
Država je razdeljena na 193 občin; julija 1998 je državni zbor 147 starim občinam dodal nove.

Stalno prebivalstvo Slovenije po občinah (2002)

šifra občine občina površina (km2) prebivalci
1 Ajdovščina 245,23 18.095
2 Beltinci 62,25 8256
148 Benedikt 24,14 2084
149 Bistrica ob Sotli 31,14 1460
3 Bled 188,51 10.899
150 Bloke 75,07 1578
4 Bohinj 333,73 5222
5 Borovnica 42,32 3839
6 Bovec 367,32 3138
151 Braslovče 54,88 4933
7 Brda 71,97 5765
8 Brezovica 91,17 9334
9 Brežice 268,11 23.253
152 Cankova 30,58 2067
11 Celje 94,9 48.081
12 Cerklje na Gorenjskem 78,04 6369
13 Cerknica 241,31 10.284
14 Cerkno 131,59 5040
153 Cerkvenjak 23,04 2046
15 Črenšovci 33,69 4080
16 Črna na Koroškem 155,96 3616
17 Črnomelj 339,66 14.580
18 Destrnik 34,35 2496
19 Divača 147,78 3829
154 Dobje 17,49 1008
20 Dobrepolje 94,88 3544
155 Dobrna 31,66 2083
21 Dobrova–Polhov Gradec 117,48 6691
156 Dobrovnik/Dobronak 31,12 1307
22 Dol pri Ljubljani 33,28 4341
157 Dolenjske Toplice 110,21 3298
23 Domžale 72,3 29.902
24 Dornava 28,4 2459
25 Dravograd 105 8863
26 Duplek 39,98 5938
27 Gorenja vas–Poljane 153,26 6877
28 Gorišnica 61,17 5822
29 Gornja Radgona 128,1 12.416
30 Gornji Grad 90,1 2595
31 Gornji Petrovci 66,84 2217
158 Grad 37,39 2302
32 Grosuplje 133,79 15.665
159 Hajdina 21,63 3492
160 Hoče–Slivnica 53,71 9629
161 Hodoš/Hodos 18,12 356
162 Horjul 32,55 2622
34 Hrastnik 58,58 10.121
35 Hrpelje–Kozina 192,2 4038
36 Idrija 293,7 11.990
37 Ig 98,76 5445
38 Ilirska Bistrica 480,01 14.234
39 Ivančna Gorica 227,01 13.567
40 Izola/Isola 28,56 14.549
41 Jesenice 75,84 21.620
163 Jezersko 68,81 638
42 Juršinci 36,26 2206
43 Kamnik 265,64 26.477
44 Kanal 146,53 5978
45 Kidričevo 71,5 6502
46 Kobarid 192,73 4472
47 Kobilje 19,74 570
48 Kočevje 563,65 16.292
49 Komen 102,72 3515
164 Komenda 24,06 4451
50 Koper/Capodistria 311,2 47.539
165 Kostel 56,09 629
51 Kozje 89,69 3406
52 Kranj 147,98 51.225
53 Kranjska Gora 256,31 5247
166 Križevci 46,25 3663
54 Krško 344,86 27.586
55 Kungota 48,99 4317
56 Kuzma 22,85 1683
57 Laško 197,46 13.730
58 Lenart 120,22 11.159
59 Lendava/Lendva 122,95 11.151
60 Litija 221,37 14.099
61 Ljubljana 274,99 265.881
62 Ljubno 78,91 2701
63 Ljutomer 107,24 11.720
64 Logatec 173,11 11.343
65 Loška dolina 166,83 3640
66 Loški Potok 134,5 1958
167 Lovrenc na Pohorju 84,43 3145
67 Luče 109,45 1609
68 Lukovica 74,9 4972
69 Majšperk 72,78 4005
70 Maribor 147,47 110.668
168 Markovci 29,83 3798
71 Medvode 77,59 14.161
72 Mengeš 22,46 6662
73 Metlika 108,87 8123
74 Mežica 26,45 3966
169 Miklavž na Dravskem polju 12,54 5915
75 Miren–Kostanjevica 62,78 4741
170 Mirna Peč 48,04 2702
76 Mislinja 112,17 4666
77 Moravče 61,38 4508
78 Moravske Toplice 144,46 6151
79 Mozirje 83,64 6231
80 Murska Sobota 64,43 20.080
81 Muta 38,77 3640


82 Naklo 28,29 4899
83 Nazarje 43,4 2711
84 Nova Gorica 308,96 35.640
85 Novo mesto 298,47 40.925
86 Odranci 6,93 1619
171 Oplotnica 33,15 3866
87 Ormož 212,39 17.095
88 Osilnica 36,22 332
89 Pesnica 75,84 7244
90 Piran/Pirano 44,58 16.758
91 Pivka 223,25 5926
92 Podčetrtek 60,56 3224
172 Podlehnik 45,98 1820
93 Podvelka 103,88 2709
173 Polzela 34,01 5417
94 Postojna 269,87 14.581
174 Prebold 40,94 4514
95 Preddvor 86,96 3200
175 Prevalje 58,07 6621
96 Ptuj 66,66 23.242
97 Puconci 107,66 6281
98 Rače–Fram 51,24 5859
99 Radeče 51,97 4617
100 Radenci 34,12 5265
101 Radlje ob Dravi 93,93 6148
102 Radovljica 118,71 18.164
103 Ravne na Koroškem 63,45 12.248
176 Razkrižje 9,82 1215
104 Ribnica 153,64 9266
177 Ribnica na Pohorju 59,32 1254
106 Rogaška Slatina 71,55 10.544
105 Rogašovci 40,15 3399
107 Rogatec 39,56 3191
108 Ruše 60,81 7351
178 Selnica ob Dravi 64,47 4587
109 Semič 146,66 3710
110 Sevnica 272,17 17.726
111 Sežana 217,4 11.842
112 Slovenj Gradec 173,69 16.779
113 Slovenska Bistrica 334,52 29.285
114 Slovenske Konjice 97,84 13.612
179 Sodražica 49,48 2038
180 Solčava 102,75 548
115 Starše 33,97 3955
181 Sveta Ana 37,16 2282
182 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 17,6 1209
116 Sveti Jurij 51,32 2883
33 Šalovci 58,16 1718
183 Šempeter–Vrtojba 14,95 6269
117 Šenčur 43,21 8531
118 Šentilj 65,01 8074
119 Šentjernej 95,99 6583
120 Šentjur pri Celju 222,26 18.470
121 Škocjan 60,45 3035
122 Škofja Loka 145,02 22.093
123 Škofljica 43,31 7119
124 Šmarje pri Jelšah 107,7 9662
125 Šmartno ob Paki 18,15 2909
194 Šmartno pri Litiji 94,9 5021
126 Šoštanj 95,59 8254
127 Štore 28,15 4060
184 Tabor 34,83 1494
10 Tišina 38,82 4189
128 Tolmin 381,54 12.198
129 Trbovlje 57,82 18.248
130 Trebnje 317,1 18.424
185 Trnovska vas 22,89 1208
186 Trzin 8,62 3385
131 Tržič 155,37 15.151
132 Turnišče 23,84 3422
133 Velenje 83,5 33.331
187 Velika Polana 18,67 1511
134 Velike Lašče 103,18 3735
188 Veržej 12,02 1354
135 Videm 80,18 5283
136 Vipava 107,41 5185
137 Vitanje 59,38 2317
138 Vodice 31,38 3871
139 Vojnik 75,26 7825
189 Vransko 53,32 2457
140 Vrhnika 126,26 17.729
141 Vuzenica 50,1 2786
142 Zagorje ob Savi 147,14 17.067
143 Zavrč 19,33 1338
144 Zreče 67,04 6245
190 Žalec 117,1 20.335
146 Železniki 164,78 6811
191 Žetale 38,03 1364
147 Žiri 49,21 4868
192 Žirovnica 42,58 4071
193 Žužemberk 164,34 4579
Slovenija 20.272,98 1,965.986


Gospodarstvo
Po gospodarski sestavi je Slovenija država na prehodu iz industrijske v terciarizirano družbo; sekundarni sektor (predvsem industrija) daje delo 38 % zaposlenih. Razvite so predvsem težka industrija, barvasta metalurgija, strojna, tekstilna, obutvena, lesna, živilska, kemijska, tobačna, elektroindustrija. Rudarstvo je skromno: cink, svinec, lignit, rjavi premog. Primarni sektor (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo) daje delo 10 % zaposlenih in ustvarja 7,3 % BDP. V gričevnatem svetu sta pomembna sadjarstvo, vinogradništvo, v hribovitem živinoreja (mesna, mlečna govedoreja), na ravninah poljedelstvo (koruza, krompir). Raba tal: 11 % njive, 8 % travniki, 1 % sadovnjaki, 1 % vinogradi, 9 % pašniki, ok. 60 % gozdovi, 10 % drugo. V terciarnem in kvartarnem sektorju dela 52 % zaposlenih, ti ustvarijo 61 % BDP, k čemur prispeva tudi turizem, zimski v Alpah, letni ob obali, celoletni v zdraviliščih; 2002 7,3 mln. turističnih prenočitev na leto (4 mln. nočitev tujih, 3,3 mln. nočitev domačih gostov); največ tujih turistov je iz Italije, Nemčije, Avstrije.
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner je Nemčija (19 % uvoza, 24 % izvoza), sledijo Italija, Hrvaška, Francija, Avstrija. Glavno izvozno blago: električni stroji in aparati, vozila, stroji, kemijski, kovinski izdelki; uvozno: surovine, polizdelki, razl. stroji.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 20,7 mlr. USD, 10.370 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 4 %, industrija 35 %, storitvene dejavnosti 61 %
uvoz (2001) 9,9 mlr. USD
izvoz (2001) 9,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 6,6 mlr. USD


Promet
Slovenija leži na prometnem stičišču z., v. in j. Evrope. Dolžina železniških prog: 1201 km (42 % elektrificiranih), dolžina cest: 9794 km lokalnih, 3395 km regionalnih, 1370 km magistralnih, 310 km avtocest; tri letališča: Ljubljana, Maribor, Portorož; pomorski promet: slovensko ladjevje ima 0,6 mln. BRT, največje pristanišče je Koper z več kot 7 mln. t pretovora na leto.

Zgodovina: slovenska zgodovina.

Umetnost: slovenska glasba, slovenska književnost, slovenska umetnost.

Sorodna gesla: Jugoslavija | občina | slovenska glasba | slovenska književnost | slovenska umetnost | slovenska vinorodna območja in vina | slovenska zgodovina | slovenski jezik | srednja Evropa


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek