motorno kolo (motor), cestno vozilo z dvema kolesoma; poganja ga motor z notranjim zgorevanjem z delovno prostornino nad 50 cm3. 1885 ga je razvil G. Daimler; od 1894 jih izdelujejo serijsko. Ima podobno obliko kot običajno kolo na nožni pogon ali kolo s pomožnim motorjem. Za krmiljenje uporablja prečno nameščen krmilni drog. Vrti se okrog navpične osi. Nanj je pritrjeno sprednje kolo. Okvir je navadno iz jeklenih ali aluminijastih cevi ali profilirane jeklene pločevine. Lažja motorna kolesa imajo dvotaktni zračno hlajen enovaljni motor z delovno prostornino do 250 cm3, težji pa štiritaktnega vodno hlajenega s prostornino do 1300 cm3. Pogonska moč motorjev znaša navadno 3–80 kW. Pogonska moč se prek sklopke prenaša do menjalnika (pri dirkalnih motornih kolesih do 11 prestav), nato pa prek kardanske gredi ali valjčne verige na zadnje (pogonsko) kolo. Za vzmetenje koles navadno uporabljajo teleskopske vilice z blažilniki sunkov (amortizerji). Motorno kolo s priklopnikom ima ob strani pritrjen priklopnik; kolo priklopnika je nameščeno vzporedno z zadnjim kolesom, tako da je mogoče motorno kolo voziti in voditi. Posebna oblika motornega kolesa je vespa. Ima majhna kolesa in nizek okvir, pred sedežem pa ploščo za zaščito pred vetrom in dežjem. Za vožnjo motornega kolesa sta potrebna prometno dovoljenje in vozniško dovoljenje kategorije A. Predpisana meja za opravljanje vozniškega izpita za motorna kolesa z delovno prostornino do 125 cm3 je 16 let, za motorna kolesa z večjo prostornino pa 18 let.
Dostopnost