snežni top, naprava za pridobivanje umetnega snega; ta se uporablja za prekrivanje smučišč v obdobju s premajhno količino naravnega snega ter za simulacijo zimskih razmer v prometnih inštitutih. Sodobni snežni top ima cev, skozi katero propeler potiska močan curek zraka. V sredino zračnega curka naprava skozi šobo vpihava zmes zraka in vode. Voda se pri prehodu skozi zelo gosto kovinsko mrežo razbije v drobne kapljice, ki v mrzlem zunanjem zraku zmrznejo. Tako nastanejo drobni ledeni kristali, ki učinkujejo kot kondenzacijska jedra, nanje pa se veže voda iz zunanjega dela curka. Jedro se tako odebeli v snežinko. Snežni top deluje pri temperaturi zraka, nižji od –3 °C; njegova učinkovitost je tem višja, čim bolj je zrak suh. V uri izdela 10–50 m3 snega. Npr. za prekritje smučišča velikosti 500 × 60 m z 20 cm debelo plastjo snega je protrebno 6000 m3 snega oz. 2500 m3 vode. Za zvišanje temperature delovanja včasih uporabljajo hladilne mešanice, ki pa jih varstveniki okolja odklanjajo. Za trajno zasneževanje uporabljajo nepremične snežne topove; do njih je speljan podzemni cevni sistem za dovod vode pod tlakom. Premične snežne topove uporabijo za zasneževanje posameznih mest, ki so bolj obremenjena ali izpostavljena soncu; vodo dobiva iz rezervoarja, ki ga pripeljejo z goseničarjem.
Dostopnost