Dinarsko gorovje, gorstvo v jv. Evropi, večinoma na Balkanskem polotoku; sestavlja ga več apnenčastih grebenov, ki se dvigajo nad v. obalo Jadranskega morja v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, Albaniji. Značilna je slemenitev v smeri SZ–JV. Ime je dobilo po gorovju Dinara (Troglav, 1912 m) na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Deli se na notranji dinarski pas in zunanji kraški pas. Najvišje je v Bosni in Hercegovini, Črni gori, z. Srbiji, Albaniji, kjer so vrhovi višji od 2500 ali 2600 m (Durmitor v Črni gori, 2522 m, Prokletije v Črni gori in Albaniji, več kot 2600 m). Večji del gorstva je kraški, zato je gozda malo. Podnebje je ostro, najvišji osrednji grebeni so izrazita podnebna in vegetacijska ločnica med primorskim zunanjim in celinskim notranjim pasom. V višjih legah prevladuje ovčereja, poljedelstvo je razvito na kraških poljih in v rečnih dolinah. Zaradi velike namočenosti, ozkih in globokih dolin (npr. kanjoni Neretve, Tare, Pive) so možnosti za izrabo vodne energije ugodne.
Dostopnost