Kersnik, Janko, slovenski pesnik, pripovednik, *4.9.1852 Brdo (pri Lukovici), †28.7.1897 Ljubljana; študiral pravo na Dunaju in v Gradcu, notar in deželni poslanec. Poezija, nato črtice in duhoviti satirični podlistki o družbenem in političnem življenju. Ob prijateljevanju z Jurčičem se je lotil romanov (Na Žerinjah, 1876; končal Jurčičeve Rokovnjače, 1881). V romanih Ciklamen (1883), Agitator (1885), Rošlin in Vrjanko (1889), Jara gospoda (1893) upodobil malomestno in trško družbo, podeželskega izobraženca, družabno in politično povzpetništvo. Kmečko življenje je predstavil v povestih Testament (1887) in Očetov greh (1894) ter v kratkih pripovedih Kmetske slike (LZ 1882–91), kjer je z neprizadeto realistično analizo razkrival moralno načeto, tragično podobo kmeta, ki ga uničujejo sodobni družbeno-gospodarski procesi. V predavanju Razvoj svetovne poezije (1877) se je zavzel za realizem, prekrit s tančico idealizma. Slovensko pripovedništvo obogatil s socialno problematiko in družbenimi protislovji, kritičnim opazovanjem in lirizmom, ki kaže v smer poznejše moderne.

Sorodna gesla: realizem | slovenska književnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek